Roald Dahl se je zelo rad sprehajal po podeželju in eno izmed dreves v bližini njegovega doma v vasi Great Missenden je navdihnilo zgodbo o gospodu lisjaku. Svojim otrokom je govoril, da v luknji pod bukvijo, staro 150 let, živi družina gospoda Lisjaka. Zgodbo o pretkanem, inteligentnem in izbrano oblečenem lisjaku je na filmsko platno prenesel Wes Anderson. Foto: Imdb
Roald Dahl se je zelo rad sprehajal po podeželju in eno izmed dreves v bližini njegovega doma v vasi Great Missenden je navdihnilo zgodbo o gospodu lisjaku. Svojim otrokom je govoril, da v luknji pod bukvijo, staro 150 let, živi družina gospoda Lisjaka. Zgodbo o pretkanem, inteligentnem in izbrano oblečenem lisjaku je na filmsko platno prenesel Wes Anderson. Foto: Imdb
false
Tudi v slovenščini lahko beremo veliko Dahlovih zgodb. Mladinska knjiga je ob avtorjevi obletnici ponatisnila šest njegovih najbolj priljubljenih knjig - žepnice Matilda, Jakec in breskev velikanka, Čudoviti lisjak, Čarli in tovarna čokolade, Čarovnice ter dve pesniški zbirki v eni knjigi Odvratne rime in Zverine Grdine. Foto: Mladinska knjiga
false
V bližini šole, ki jo je obiskoval, je stala tovarna čokolade Cadbury in dijaki, med njimi tudi Roald, so bili povabljeni, da jo poskušajo. Dahl je čokolado oboževal. Knjiga Čarli in tovarna čokolade, kjer deček najde čokoladne reke, karamelni rudnik, slaščice vsepovsod, je bila natisnjena v več kot 20 milijonih izvodih, po njej pa so nastali opera, muzikal in dva filma. V zadnjem je igral Johnny Depp, režiral pa ga je Tim Burton. Foto: Imdb
false
Čokoladna torta po ideji knjige ter filma Čarli in tovarna čokolade. Foto: Reuters

Ob stoletnici angleškega otroškega avtorja se bo do konca leta v Sloveniji zvrstilo več dogodkov. Praznovanje obletnice se začenja že danes z novo slovensko spletno stranjo in projekcijo filma Čudoviti lisjak na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Spomin na Roalda Dahla bodo obujali Mladinska knjiga, Kinodvor, Mestna občina Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, IBBY Slovenija, Vodnikova domačija, Slovenska kinoteka, Bralno društvo Slovenije in založba Sanje. Mladinska knjiga slovensko praznovanje začenja z novo spletno stranjo s številnimi zanimivostmi o pisatelju za otroke, odrasle in pedagoge, poleg tega pa so ponatisnili šest Dahlovih najbolj priljubljenih knjig ter pisatelju posvetili Veselo šolo, ki bo med bralce revije Pil šla oktobra.

V šoli nesrečen, oddih je našel med potepanjem po naravi
Roald Dahl se je rodil 13. septembra 1916 v mestu Lladaff v Walesu. Že kot majhnemu fantiču je umrla njegova sestra, nato pa še oče. Otroška leta je preživel v internatu daleč od doma, kjer pa se ni počutil dobro. Pravila so bila zelo stroga, učitelje je doživljal kot grobe in nepravične, fantje so bili podvrženi trpinčenju starejših učencev, poleg tega pa je tudi pogosto zboleval. Podobno je bilo v srednji šoli. Prijateljev je imel malo, svoj mir pa je našel med potepanjem po naravi, lovljenjem rib in opazovanjem ptic ter v fotografiranju. Rad je tudi poslušal zgodbe, ki jih je mama ob večerih pripovedovala otrokom in več svobode doživljal med otroškimi počitnicami na Norveškem pri maminih in očetovih sorodnikih.

Pri 17 letih pa se je zaposlil v naftnem podjetju in se pet let zatem preselil v Tanzanijo. Pred začetkom vojne se je pridružil angleškim letalskim enotam, sodeloval pri vojaških operacijah v Grčiji in Palestini, leta 1942 pa so ga premestili v Washington, kjer je delal kot asistent letalskega atašeja na britanskem veleposlaništvu in se kot priljubljen in šarmanten diplomat in vohun vrtel v visokih političnih in zvezdniških krogih.

Umik od družbe k pisanju
Prav v tem času je začel objavljati svoje prve kratke zgodbe o izkušnjah v letenju in se sčasoma začel umikati družabnemu življenju ter zadovoljstvo našel v pisanju. Prva zbirka njegovih kratkih zgodb za odrasle je izšla leta 1946. Za nekaj let se je vrnil v Anglijo, a tam za njegovo pisanje ni bilo zadostnega zanimanja, prav drugače kot v Ameriki, kamor se je tudi vrnil. Njegove zgodbe so postale temačnejše, polne črnega humorja in nenavadnih preobratov.

Po izidu prve otroške knjige Jakec in breskev velikanka leta 1961 je Roald Dahl vedno več svojega dela namenjal otrokom, s knjigo Čarli in tovarna čokolade, ki je izšla leta 1964, pa si je kmalu pridobil sloves enega najbolj priljubljenih avtorjev za otroke.

Z igralko Patricio Neal je imel Dahl pet otrok, družina pa se je veliko selila med Ameriko, kjer je Nealova snemala filme, in Anglijo, kjer so kupili hišo, ki jo je Dahl imenoval "ciganska". Vse do leta 1960, ko je v New Yorku taksi zbil voziček s štirimesečnim Theom. Dahla je močno zaznamovala tudi smrt najstarejše hčerke le dve leti zatem. Zadnjih sedem let je pisatelj preživel s svojo drugo ženo, Felicity (Liccy) Crosland, umrl pa leta 1990.

Rituali in uspehi
Dahl je skoraj vse življenje pisal v majhni zidani koči rumene barve, ki jo je imel na domačem vrtu, z rumenim svinčnikom na rumenkast papir, ki so mu ga pošiljali iz New Yorka. Pisal je zjutraj in pozno popoldne, imel pa je tudi posebno beležnico, v katero si je zapisoval ideje za zgodbe. Na vprašanje o skrivni sestavini dobre zgodbe, je bil njegov odgovor jasen: "Najpomembneje je, da je smešna!"

Knjige Roalda Dahla so prevedene v 58 jezikov, doživele pa so tudi veliko filmskih in odrskih adaptacij. Pisatelj je za svoje delo prejel okoli 26 nagrad, po njem pa so poimenovali literarno nagrado Roald Dahl Funny Prize, ki so jo med letoma 2008 in 2014 podeljevali smešnim knjigam za otroke. V Great Missenden v Angliji, kjer je pisatelj živel, je zdaj urejen muzej Roalda Dahla.

Dahl v slovenščini
Tudi v slovenščini lahko beremo več Dahlovih zgodb: njegovo prvo otroško knjigo Jakec in breskev velikanka, Čarli in tovarna čokolade, za katero je, tudi sam veliki ljubitelj čokolade, dobil navdih, ko so s sošolci ocenjevali čokolade iz šoli bližnje tovarne Chadbury, Čarobni prst, v kateri je izrazil svojo veliko ljubezen do živali, Čudoviti Lisjak, Charlie in veliko stekleno dvigalo, Danny, prvak sveta, Gromozanski krokodil, Gravža, Jurijevo čarobno zdravilo, VDV o ljudožerskih velikanih, ki velja za avtorjev najljubši lastni roman, pesniške zbirke Odvratne rime in Zverine Grdine, Čarovnice, Poba: Zgodbe iz otroštva, v kateri je popisal svoja najzgodnejša leta v angleški šoli in idiličnih počitnicah na Norveškem, Žirafa in Peli in jaz, Matilda ter Kavlež Ifla in želvak Alfi.