Za latinsko izdajo dela se je Herberstein najverjetneje odločil, da bi dosegel čim širši krog bralcev. Njegovo ciljno bralstvo so izobraženci, na kar kaže ne samo izbran jezik, ampak tudi prežetost besedila z različnimi reminiscencami na antiko in srednji vek, ki še dodatno ustvarjajo vtis razgledanega pisca, ki izhaja iz humanistične tradicije. Foto: Srđan Mohorič
Za latinsko izdajo dela se je Herberstein najverjetneje odločil, da bi dosegel čim širši krog bralcev. Njegovo ciljno bralstvo so izobraženci, na kar kaže ne samo izbran jezik, ampak tudi prežetost besedila z različnimi reminiscencami na antiko in srednji vek, ki še dodatno ustvarjajo vtis razgledanega pisca, ki izhaja iz humanistične tradicije. Foto: Srđan Mohorič
Gratae posteritati
Naslovnica Gratae posteritati, ki jo krasi ročno kolorirani grb rodbine Herberstein. Foto: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Gratae posteritati
Portret Žige Herbersteina v ceremonialnih oblačilih, ki mu jih je podaril sultan Sulejman Veličastni na pogajanjih leta 1541 (Gratae posteritati, 1560). Foto: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Gratae posteritati  iz leta 1560 je druga izdaja tega dela in eno od sedmih Herbersteinovih avtobiografskih del. Iz naslova, ki ga lahko prevedemo Ljubemu zanamstvu razvidno, da ga posveča svojim potomcem in tistim, ki bodo za njim nosilci imena Herberstein, torej nečakom in pranečakom, kajti svojih otrok ni imel. Na fotografiji: Augustin Hirschvogel, Portret cesarja Maksimilijna I., kolorirana jedkanica, 1548.
Gratae posteritati iz leta 1560 je druga izdaja tega dela in eno od sedmih Herbersteinovih avtobiografskih del. Iz naslova, ki ga lahko prevedemo Ljubemu zanamstvu, je razvidno, da ga posveča svojim potomcem in tistim, ki bodo za njim nosilci imena Herberstein, torej nečakom in pranečakom, kajti svojih otrok ni imel. Na fotografiji: Augustin Hirschvogel, Portret cesarja Maksimilijna I., kolorirana jedkanica, 1548. Foto: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Knjigo – njen naslov bi v prevodu pomenil Ljubemu zanamstvu - hranijo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Gre za enega izmed redkih ohranjenih koloriranih izvodov na svetu, ki je nekoč polnil zbirko bogate družine Herberstein na Ptuju. Zaradi preperelosti papirja pod koloriranimi grafičnimi upodobitvami in okoli njih je nujna stroga omejitev uporabe, vendar po besedah vodje centra za restavriranje in konzerviranje Arhiva RS Jedert Vodopivec Tomažič to za obvarovanje pred nadaljnjimi poškodbami ni dovolj. Zato je "bila odločitev za izdajo faksimila še toliko bolj utemeljena".
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je faksimilirano izdajo letos izdala v sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla. Delo spremljajo obsežna študijska izdaja, ki med drugim prinaša prvi prevod dela v slovenščino, komentar k prevodu in štiri spremne študije, ki z različnih vidikov osvetljujejo vsebino in pomen dela ter prinašajo nova spoznanja o njegovem avtorju, nastanku dela in vsebini. Pod prevod s komentarjem se podpisuje Matej Hriberšek, spremne študije pa sta poleg njega in Jedert Vodopivec Tomažič prispevala še Dejan Zadravec in Polona Vidmar. Delo, ki sodi v sam vrh evropske knjižne dediščine, je v bibliofilski izdaji izšlo v 100 ročno oštevilčenih izvodih.
Mož, ki je služboval pri Maksimilijanu I. in srečal Sulejmana Veličastnega
Žiga Herberstein, član družine, ki izvira iz gradu Herberstein ob reki Bistrici (Feistritz) blizu Gleisdorfa na avstrijskem Štajerskem (v listinskem gradivu je izpričana od konca 13. stoletja naprej), se je rodil 23. avgusta 1486 v Vipavi. Slovenščine se je naučil med šolanjem v rojstnem kraju, študij pa je vpisal leta 1499 na dunajski univerzi. Po končanem šolanju se je posvetil vojaški karieri in se izkazal kot pogumen mož in dober strateg, leta 1514 ga je v službo vzel cesar Maksimiljan I.
Kot habsburški diplomat je opravil skoraj 70 službenih potovanj v nemške dežele, na Dansko, Poljsko, Ogrsko, v Španijo, Rusijo, Švico, Italijo, Francijo, v vojaškem taboru pri Budimu pa se je srečal tudi s sultanom Sulejmanom Veličastnim, tedaj prvim sovražnikom krščanskega sveta.
Moskovski zapiski, knjižna uspešnica svojega časa
Dvakrat je obiskal Rusijo oziroma Moskovsko kneževino, jo raziskoval in jo prvi podrobno opisal v znamenitem delu Moskovski zapiski (1549). Knjiga je postala prava uspešnica svojega časa in bila pozneje še velikokrat prevedena in ponatisnjena.
Zadnje desetletje je svoje življenje in delovanje popisal v več avtobiografskih delih, ki so pomemben zgodovinski vir za proučevanje 16. stoletja. Gratae posteritati je verjetno njegovo najbolj samopromocijsko delo, ki pa ima pomembno dokumentarno vrednost in osvetljuje več vidikov avtorjevega življenja in tedanjega zgodovinskega dogajanja. Velik del je posvetil tudi pesniškemu delu, ki je izrazito literaren in prinaša posvetilne pesmi in pisma v čast znamenitemu diplomatu, ki je bil pesnikom predvsem iz dunajskega kroga tudi velik mecen. Med imeni avtorjev najdemo vrsto tedaj zvenečih pesniških imen, med njimi osebe, ki jih je cesar po humanistični šegi po vzoru starih Rimljanov za njihovo pesniško umetnost odlikoval tako, da jim je dodelil častni naslov "z lovorom ovenčanega pesnika" – poeta laureatus.
Žiga Herberstein je dočakal visoko starost, 79 let mu je bilo, ko je leta 1566 umrl na Dunaju. Pokopan je v tamkajšnji cerkvi sv. Mihaela.