Briškega poeta in prevajalca Alojza Gradnika se bodo spomnili s kulturno in športno obarvanim tridnevnim dogajanjem, ki se začenja drevi. Na prvem večeru bo mogoče prisluhniti briškim, na drugem pa beneškim ustvarjalcem. Pohod po Gradnikovi učni poti bo na vrsti v soboto, torej na zadnji dan dogajanja.

Povezovanje preteklega s sodobnim
Na nocojšnjem uvodnem recitalu Gradnikovega dela se bosta na gradu Dobrovo predstavila Robi Gašparin s prebiranjem poezije in pianistka Ingrid Mačus, ki je za Gradnikove večere pripravila preplet besede in glasbe, posvečen Gradniku in Petri Koršič. Izvedli ga bosta pevki Mirjam Jelnikar in Martina Kocina ter tolkalec Alberto Zenarolla. Neli Maraž pa se bo občinstvu predstavila s študijskim dokumentarnim kratkim filmom Domov k spominu.

Drugi večer bo v vili Vipolže pripadel zamejski pesnici in performerki Antonelli Bukovaz, sicer dobitnici kristala letošnjega festivala Vilenica, ki pripravlja literarni nastop. Prisluhniti bo mogoče tudi akustični zasedbi Trio Bohobare, ki bo predstavila skladbe v slovenskih narečjih Videmske pokrajine.

Na sklepni dan bo torej sledil še pohod po Gradnikovi učni poti, ki prinaša popotovanje skozi poetovo življenje s kulturnimi vložki in ogledom njegove spominske sobe v Medani. Pohod je primeren za vse starosti in pripravljenost pohodnikov, za približno štiri kilometre poti pa bodo porabili okrog dve uri. Na njem pa bodo nastopili učenci Osnovne šole Dobrovo.

Vpeljava malega sejma knjig o Brdih
Gradnikovi večeri bodo kulturno dogajanje v Brdih obogatili že 25. leto zapored. Namen prireditve že od vsega začetka ni bil komercialne narave, ampak so želeli predstaviti stvari in osebnosti iz zgodovine Goriških brd, ki so bili v svojem času za to občino zelo pomembni. 25. Gradnikovi večeri uvajajo novost v obliki malega sejma knjig o Brdih, na katerem si bodo obiskovalci na obeh večerih lahko ogledali knjige in jih tudi kupili.

V Medani leta 1882 rojeni Alojz Gradnik je bil pravnik, pesnik in prevajalec. Njegovo pesništvo ima značilnosti moderne in ekspresionizma. Izpovedoval je prvinsko doživljanje ljubezni in razkrival njeno povezanost s smrtjo, med drugim v zbirkah Padajoče zvezde in Eros-Tanatos. Poleg ljubezenske poezije je zanj značilna domačijska, domoljubna in socialna izpoved, ki jo je zapisal v zbirkah Begunci, Pot bolesti in Primorski soneti. Prevajal je romansko in kitajsko liriko. Umrl je leta 1967 v Ljubljani, pokopan pa je v svojem rojstnem kraju.