Vsaka izmed teh treh izdaj je precej svojevrstna: Möderndorferjev Konec zgodbe je namreč hibrid med prozo in eseji, Medvedova Muca - La chatte je zbirka z eno pesmijo, Kla kla klasika pa prinaša Trkajeve raperske priredbe pesmi slovenskih klasikov.

Konec zgodbe z realističnim začetkom
Kratki roman Konec zgodbe se začne zelo realistično - protagonist je postavljen na sobotno tržnico, dan pred velikonočno nedeljo, vendar realistična pripoved kaj kmalu preraste v fantazmo glavnega junaka, je razkrila urednica Nela Malečkar. Po besedah avtorja gre za zelo preprosto zgodbo, saj pripoveduje o obračunu, ki ga s seboj dela samec srednjih let, opozoril pa je na pripovedni način. Roman je namreč spisan zgoščeno, brez predaha, kar pomeni, da nima odstavkov in poglavij.

Razpotegnjena pesnitev ... in še dve pesmi
Zbirka Andreja Medveda, ki se podpisuje pod okoli 50 pesniških zbirk, prinaša "eno samo razpotegnjeno pesnitev oziroma poeme, ki si sledijo kot ena sama pesem o konkretni muci, 21 let živeči pri pesniku", je povedala Nela Malečkar. Miklavž Komelj, ki je k zbirki prispeval spremno besedo, je spomnil, da so pesnike že od nekdaj navdihovale mačke, pri Medvedovih pesmih pa je izpostavil, da se pesnik ves čas zaveda, da mu je mačkina govorica neznana. To, kar govori, ni poskus prevpitja neznanosti ali poskus prilaščanja, pač pa potrditve te neznanosti in mističnosti.

Medved pa je dodal, da govori o ljubezni do mačke, ki se je spletla šele leta 2000. "Seveda z moje strani, muce ne pripadajo nikomur," je pojasnil. Ker je mačka, še preden je bila pesniška zbirka izdana, poginila, je pesnik dodal še dve pesmi: Slovo in Vzgoja srca.

Kako spraviti poezijo do mladih tudi zunaj šole
Raper Trkaj se je povezal z literarnim zgodovinarjem in profesorjem mladinske književnosti Igorjem Saksido, rezultat tega pa je v knjigi Kla kla klasika. Kot sta povedala na predstavitvi, je njuna skupna točka ljubezen do poezije in želja približati jo mladim, ob tem pa sta se morala prebiti tudi čez precej ovir zaradi drugačnih pogledov na slovensko poezijo.

Knjiga Kla kla klasika, ki jo je ilustriral Damijan Stepančič, tako sooča kanonsko slovensko poezijo s pesniki, kot so France Prešeren, Oton Župančič, Simon Jenko, Dragotin Kette in Simon Gregorčič, s sodobnim slovenskim rapom in vidnejšimi predstavniki na slovenski glasbeni sceni. Pesmim slovenskih klasikov je Saksida postavil ob bok različice sodobnih pesnikov in raperjev, precej pesmi pa je Trkaj priredil v svojo rapersko različico. Tem je mogoče prisluhniti tudi na priloženi zgoščenki. Kla kla klasika je razdeljena na tri dele, in sicer Dihi z mano, S krvjo pukaplan ter Pojem ton svobode.