Filozof Sebastjan Vörös v svoji knjigi Podobe neupodobljivega: (Nevro)znanost, fenomenologija, mistika – gre za doktorsko disertacijo, predelano v knjižno izdajo – obravnava mistično doživljanje z različnih vidikov. Analizira nevroznanstvene študije, ki so v zadnjih 20 letih poskušale pojasniti, kaj se dogaja v človeških možganih ob mističnem doživljanju, in poskuša izluščiti temeljne značilnosti mističnega izkustva.
Tudi delo Alena Širce je predelava disertacije na oddelku za primerjalno književnost z naslovom Brezdanji val: Geneza mističnega pesništva na Zahodu. Opisuje ga kot literarnozgodovinsko delo, ki raziskuje nastanek mistike na Zahodu, zlasti krščanske. V njem se osredotoča tudi na mistične poezije, ki so vzniknile v srednjem veku v ljudskih jezikih in so bile po njegovih besedah prva literatura pri nekaterih narodih. Poleg "panoramskega pregleda" pa je skušal poiskati tudi nastavke mistične literature pri nas.
Tople grede Mauricea Maeterlincka
V slovenščini je zdaj mogoče prebirati edino izdano pesniško zbirko belgijskega simbolista Mauricea Maeterlincka. Pesnik je razburkal takratno literarno srenjo, zbirka pa je odmevala tudi pri nas. Tople grede, ki jih je prevedel Vladimir Pogačnik, predstavljajo obogatitev evropskega modernega pesništva, ki na neverjetno subtilen način preiskuje "brezno duše", in so močno vplivale na slovensko moderno, še posebno na Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja.
Sveti Janez od Križa, ki je živel v prelomnem 16. stoletju, je ustvaril poezijo, ki se uvršča med največje dosežke španske lirike in mistične poezije sploh. Knjiga Pesmi obsega 15 pesmi, v katerih, kot je povedal prevajalec in avtor spremne besede Janez Žumer, prevladuje tematika mistične združitve z Bogom, opazni pa so vplivi treh literarnih tokov - španske renesančne literature, tradicionalne kastiljske poezije in vpliva Biblije.
Eksistencialno pesniško branje celotne Biblije
Veliki kanon Andreja Kretskega je prevedel Gorazd Kocijančič, ki je pesnitev opisal kot neke vrste eksistencialno pesniško branje celotne Biblije. Še danes je v rabi v Pravoslavni cerkvi, kjer ga berejo v postnem času. Prevod v slovenščino spremljajo izdaja izvirnega besedila ter spremni esej in komentar Olivierja Clementa, enega najpomembnejših zahodnih poznavalcev vzhodnega izročila, v prevodu prevajalca in pisatelja Pavleta Raka.
Kritika novega ateizma
Ameriški pravoslavni teolog David Bentley Hart je v knjigi Ateistične zablode: Krščanska revolucija in njeni sovražniki zapisal kritiko pripadnikov t. i. novega ateizma in njihovega slabega poznavanja zgodovine krščanstva. Kot je povedal pisec spremne besede Jan Peršič, na pronicljiv in oster način prikazuje, da so negativna prepričanja o zahodnem krščanstvu zmotna, predvsem pa kritizira razmišljanje, da naj bi krščanstvo zatrlo prej živahno pogansko kulturo. Prevedla jo je Marija Zlatnar Moe.
Origenova krščanska fizika
Prvo sistematično teološko razpravo in eno najbolj kontroverznih del O počelih teologa Origena iz Aleksandrije sta prevedla Neža Sagadin in Gorazd Kocijančič. Nekateri so delo v štirih knjigah imenovali krščanska fizika, ker se je Origen v njem ukvarjal z vprašanji, od kod svet izvira, kaj je bilo prej, kaj bo potem. Njegova najbolj znana teorija je teorija o brezčasnosti, spomni Sagadinova - najprej je obstajal nesnovni, nato snovni svet, po koncu pa nas čaka vrnitev v prvotno stanje.