Italijanski realist Giovanni Carmelo Verga (1840 - 1922) je zaslovel s svojimi verističnimi opisi življenja na Siciliji; najbolj znani sta morda drama Cavalleria Rusticana in roman I Malavoglia. Foto: LaPresse
Italijanski realist Giovanni Carmelo Verga (1840 - 1922) je zaslovel s svojimi verističnimi opisi življenja na Siciliji; najbolj znani sta morda drama Cavalleria Rusticana in roman I Malavoglia. Foto: LaPresse

Vergov sin Giovanni Verga Patriarca je dokumente posodil zgodovinarju iz Barcelone Pozzo di Gotto na Siciliji, ta pa jih je nato, da mu jih ne bi bilo treba vrniti, skril. "Dragocenih dokumentov niso nikoli vrnili, vsi poskusi, da bi jih dobili nazaj, pa so spodleteli, saj so jih zelo dobro skrili," povzema vodja policijske preiskave Antonio Coppola.

Rokopis najslavnejšega romana
"Med vrnjenimi zapisi sta tudi prvi osnutek za roman Malavoglievi in rokopis Vergovega prvega romana Amore e Patria (Ljubezen in domovina), ki ga je napisal pri 16. letih, leta 1857," je dodal.

Slavni prijatelji
Poleg rokopisov so med dokumenti našli tudi pisateljeva dopisovanja s pesnikom Gabrielom D'Annunziom, filozofom Benedettom Crocejem in dramatikom Luigijem Pirandellom.

Leta 1975 je Vergov vnuk dobil pravice za pogrešane rokopise in se obenem obvezal, da jih bo, če bodo kdaj najdeni, prodal sicilijanskemu mestu Catania, kjer se je Verga (1840-1922) rodil in umrl.

Policija je dokumente odkrila, ko so se znašli v prodajnem katalogu dražbene hiše Christie's v Milanu, zasegli pa so jih na domu zgodovinarjeve hčerke v Rimu. "Preti ji do deset let zaporne kazni, lahko pa celo več, če odkrijemo, da skriva še kaj," je dejal Coppola.

Roman Malavoglievi je režiserju Luchinu Viscontiju leta 1948 služil kot navdih za film La terra trema (Zemlja drhti).