Založbo Suhrkamp je 1. julija 1950 v Berlinu ustanovil Peter Suhrkamp. Foto: EPA
Založbo Suhrkamp je 1. julija 1950 v Berlinu ustanovil Peter Suhrkamp. Foto: EPA
Ulla Unseld-Berkéwicz
Ulla Berkéwicz se je leta 1990 poročila s Siegfriedom Unseldom, ki ga je ob njegovi smrti 2002 nadomestila na vodstvenem položaju založbe Suhrkamp. Foto: EPA

To se je zgodilo po tem, ko je leta 2013 upravitelj Rolf Rattunde vložil poročilo o insolventnosti in načrt za prestrukturiranje, ki naj bi podjetju pomagal izplavati iz težav. Takrat so nato sprožili poseben postopek, ki ga omogoča nemško pravo, po katerem imajo deležniki tri mesece časa, da pripravijo predlog za rekonstrukcijo podjetja.

Pretekla notranja trenja
Vendar se je po poročanju nemških medijev Suhrkamp sčasoma uspešno preoblikoval v delniško družbo. Kot pa je bilo že dlje časa pričakovano, se je igralka, pisateljica in založnica Ulla Unseld-Berkéwicz po več kot dvanajstih letih umaknila z vodstvenega položaja in bo po novem članica nadzornega sveta. Nekdanji poslovodja Jonathan Landgrebe pa bo odslej vodil to znamenito, leta 1950 ustanovljeno založbo.

Po besedah Unseld-Berkéwiczeve je založba zdaj dokončno rešena. Vendar je solastnik Suhrkampa medijski holding Winterthur, ki je v lasti hamburškega podjetnika Hansa Barlacha, ki pa ima z Unseld-Berkéwiczevo pestro in vse prej kot prijateljsko preteklost.

Ko sta od tretjega lastnika založbe Joachima Unselda, krušnega sina založnice, odkupila njegov delež, je Barlach postal 39-odstotni lastnik in tako so se začeli pogosto vnemati javni spori glede poslovnih odločitev, kar je privedlo tudi do medsebojnih tožb in pridno polnilo strani nemškega časopisja.

"Čarovnica" proti preračunljivemu poslovnežu
Na eni strani številni niso zaupali Unseld-Berkéwiczevi kot nekdanji avtorici dotične založbe, ki je na vodstvenem položaju nadomestila svojega umrlega moža, velikega založnika Siegfrieda Unselda. Njen slog vodenja naj bi bil preveč gospodovalen, obtožbe so šle že tako daleč, da se je začelo celo omenjati njen pakt s čarovnicami.

Na drugi strani pa številnim ni bilo všeč, da založbo Suhrkamp, ki nedvomno še vedno velja za trdnjavo nemškega leposlovja, vodi hladno preračunljiv poslovnež, ki mu niso niti avtorji naklonjeni in ki sam niti ne goji pravega zanimanja za leposlovje.

Vendar se je položaj razrešil z vstopom Sylvie Ströher, ki je z možem Ulrichom že v času finančnih težav pomagala založbi. S tem se je zmanjšal lastniški delež Barlachovega medijskega holdinga Winterthur in s tem drastično tudi bistveno njegov vpliv na odločanje. Za Ullo Unseld-Berkéwicz to ne pomeni le zmage nad Barlachom, temveč predvsem zmago duha nad kapitalizmom.