Kritičen pogled sodobnega dramatika je na oder prenesel režiser Marko Sosič, ki mu je Scimonejev slog blizu, vanj pa se je že poglobil z uprizoritvijo igre Kuverta za ljubljansko Dramo.
Nocoj ob 20.30 vabijo na prvo premiero, pred sobotno uprizoritvijo pa bo ob 19.30 mogoče prisluhniti tudi pogovoru z dramatikom.
Scimone piše zgodbe o malih ljudeh, ki so izpostavljeni veliki negotovosti sodobnega sveta. Na rob postavljeni protagonisti so na prvi pogled docela nemočni, njihove življenjske možnosti pa omejene, a se kljub temu še zmorejo smejati, sanjariti in najti lasten košček svobode. Scimone absurd prepleta z vsakdanjostjo, grozo s smehom, njegove kratke komorne igre so nadrealistične, obenem pa zelo resnične.
Prostor bede, a tudi zatočišče pred svetom
Obe enodejanki se ukvarjata z vprašanjem, kako živeti in preživeti v svetu, ki izključuje. Usode njunih protagonistov pa so kljub absurdnim situacijam dovolj 'domače', da v njih gledalec lahko prepozna samega sebe. Obenem slikajo politični položaj Italije zadnjega dvajsetletja. Dramatik slika realnost, v kateri družba sili posameznike, da si na "temnem dvorišču ustvarijo samosvoj mikrokozmos, kjer je še prostor za odseve vsakdanjih družbenih obredov, iz katerih so izključeni, druge pa porine na kole, od koder zrejo na svet iz drugačnega zornega kota z upanjem, da bodo iz tiste višine kdaj ugledali lepša obzorja. Čeprav je dvorišče umazan prostor bede, je obenem tudi zatočišče, kjer je v medsebojni solidarnosti mogoče vse iznajti na novo. Podobno kot koli omogočajo dvig nad umazanijo tega sveta.
V predstavah igrajo Primož Forte, Vladimir Jurc in Romeo Grebenšek, v Kolih tudi Luka Cimprič. Scenografija je delo Petra Furlana, kostumograf je Igor Pahor, predstavo spremlja glasba Stefana Schiraldija, lektor je Jože Faganel, oblikovalec luči pa Peter Korošic.