Dobra melodika se presiha, lepo oblikovana zvočna krajina vseskozi prijetno preseneča - najnovejši songi multiinstrumentalista in multiustvarjalca Jonathana Meiburga so, tako kot je za ves opus njegovega glasbenega pogona Shearwater značilno, čuteči, semkaj z razgibanim ritmom tudi zrelo ambiciozni, pri čemer prav vsi zelo odločno drsijo proti spodobno veličastnim refrenom. V primerjavi z zadnjim albumom proslavljenih Francozov iz ekipe M83 so tudi Shearwater navdušeno cinematični.

Toda moj oskar gre h kakovostnim aranžmajem, ki bleščeče mehčajo, še enkrat, izvrstne komade. Filaments se konča celo s frazo, izposojeno pri kakih Ozric Tentacles, medtem ko Pale Kings zavije proti bowiejevski zamaknjenosti. Song Only Child bi bil lahko celo del repertoarja počitniško sproščenih Placebo. Album Jet Plane and Oxbow sploh ne utegne razočarati!

Osmo celurno delo Teksašanov Shearwater je zelo zelo dober primer sodobnega glasbenega konstrukta, ki se ponekod navezuje na zvočna obrazila, priljubljena pred polčetrtim desetletjem, v resnici pa z bombastičnim zvokom, malodane prevzetim od starejše žanrske žlahte tipa Prefab Sprout in Icehouse, nadomešča pomanjkanje rockovske nadvlade ali šlagerske prevzetnosti.

In Meiburgov nagib ali njegova ljubezen do narave, še zlasti ptic, tudi v tem okolju ne ostaneta nespregledana.

Koncert Shearwater v Kinu Šiška je za ogled nujen in za nadgradnjo reference k domači žanrski raznorodnosti študijsko še kako priporočljiv.

P. S. - Tako bi morala nekoč (kmalu) zveneti solistična stvar Tomija Megliča, se mi zdi. Dan D pa so s svojo zadnjo izdajo tu v resnici že bili.

Matjaž Ambrožič
@matjazambrozic