Janez Krstnik velja za zadnje da Vincijevo delo. Naslikal naj bi ga med letoma 1513 in 1516. Foto: Wikipedia
Janez Krstnik velja za zadnje da Vincijevo delo. Naslikal naj bi ga med letoma 1513 in 1516. Foto: Wikipedia
Mona Liza
Kot obljubljajo v Louvru, Mona Liza še lep čas ne bo videla restavratorske delavnice. Foto: EPA
Leonardo da Vinci
Del stroke je restavratorski poseg, ki ga je muzej v letih 2011 in 2012 opravil na sliki Marije z Jezusom in sveto Ano, ocenil za preveč agresiven. Foto: Wikipedia

Sliko, ki jo bodo še ta mesec sneli z njenega mesta v Grande Galerie, so nazadnje restavrirali v 19. stoletju. Da bi ji dodali globino, so jo tedaj premazali z lakom, ki je sčasoma oksidiral, porumenel in porjavel, med plastmi pa se je nabrala tudi umazanija, poroča The Art Newspaper.

Podoba svetopisemskega asketa je zaradi spremenjenega kolorita temnejša, motna, detajli pa manj razvidni. Nekoč nežno razsvetljeni križ, ki ga drži Janez v rokah, je zdaj komaj opazen in praktično zlit s temno meglico ozadja. V muzeju, ki v prihodnjih letih načrtuje večjo razstavo da Vincijevih del, so zato sklenili, da je delo nujno potrebno restavracije, ki mu bo povrnila izgubljeno jasnost.

Pod budnim očesom javnosti
Pred Regino Morieara, vodjo restavratorskega projekta, ki ga bodo opravili v sodelovanju z restavratorskim in raziskovalnim centrom francoskih narodnih muzejev, je zahtevna naloga. Zlasti ko gre za restavriranje da Vincijevih slik (ohranjenih je manj kot dvajset), je stroka posebej previdna, predvsem pa neenotna. Pred leti je nekaj prahu dvignil restavratorski poseg na Leonardovi Mariji z Jezusom in sveto Ano (1503-19), ki se je zdel nekaterim pregrob. Nekdanja direktorica restavratorskega oddelka za slikarstvo francoskih narodnih muzejev Ségolène Bergeon-Langle je ocenila, da je po restavraciji Marijin obraz izgubil nekaj prvotne definicije. Pozneje je bila nezaupljiva tudi do posegov na La belle ferronière (1490-96), a je končano delo pohvalila ter izrazila zadovoljstvo nad zmernostjo restavracije.

Slika je v dobrih rokah
V tokratni projekt ima več zaupanja že zaradi izbire Regine Morieara, ki jo je prepričala z restavracijo Rembrandtove Bathshebe med kopeljo (1654), na kateri je uspela z diskretnim pristopom ohraniti mehkobo slike.

Nad potekom dela bo bedela mednarodna komisija desetih strokovnjakov, katere funkcija bo po besedah vodje muzejskega oddelka za slikarstvo Sébastiena Allarda predvsem svetovalne narave. Vrata restavratorske delavnice pa bodo ves čas odprta tudi drugim poznavalcem da Vincijevega opusa, ki bi izrazili željo po spremljanju projekta. V muzeju se med drugim nadejajo, da bo restavracija pokazala, ali je nekoliko grobo končana linija roke posledica preveč agresivnega čiščenja 19. stoletja ali pa je umetnik namerno pustil vtis nedokončanega dela.