Razstava predstavlja Wagnerjev razvoj od začetkov v historicizmu pa do modernega stila. (Pročelje poštne hranilnice, 1902.) Foto: Wien Museum
Razstava predstavlja Wagnerjev razvoj od začetkov v historicizmu pa do modernega stila. (Pročelje poštne hranilnice, 1902.) Foto: Wien Museum
Otto Wagner
Otto Wagner se je rodil v Penzingu blizu Dunaja. Študiral je arhitekturo na Visoki tehniški šoli na Dunaju in v Berlinu. Od leta 1863 je vodil svoj biro na Dunaju, od leta 1894 je bil profesor in vodja oddelka za arhitekturo na dunajski likovni akademiji, od leta 1899 član dunajske Secesije. (Gottlieb Theodor Kempf von Hartenkamp, Portret Otta Wagnerja, 1896.) Foto: Wien Museum
Otto Wagner, kopalnica
Kopalnica v Wagnerjevem stanovanju na Köstlergasse 3, 1899. Foto: Wien Museum/Peter Kainz
Pročelje mestnega muzeja na Karlsplatru, 1910
Wagner se je zavzemal za novo umetnost gradnje, ki bi temeljila na funkcionalnosti, konstrukciji in materialu. Foto: Wien Museum

"Wagner je bil pred svojim časom, uresničitev njegovih idej so ovirali ozkosrčneži njegovega časa," je povedal kustos razstave v Muzeju Dunaja Andreas Nierhaus. S projektom zaznamujejo stoletnico smrti tega izjemnega vizionarja, kot Wagnerja opisuje direktor muzeja Matti Bunzl. "Zame je največji optimist moderne," je še povedal in dodal, da arhitekt v hitro rastočem mestu ni videl nečesa slabega, ampak priložnost.

Otto Wagner (1841-1918) se je zavzemal za novo umetnost gradnje, ki bi temeljila na funkcionalnosti, konstrukciji in materialu. Tradicionalisti pa so njegove radikalne predloge razumeli kot provokacijo, zato so številni njegovi projekti ostali le na papirju.

Od idej na papirju do uresničenih projektov
Obsežna razstava, prva po petih desetletjih, ki celovito predstavi njegovo delo, se razteza po celotnem prvem nadstropju muzeja. Urejena je kronološko in sledi arhitektovemu razvoju od le slabo obravnavanih začetkov v historicizmu pa do modernega sloga. Hiter pogled na Wagnerjevo delo pa obiskovalec dobi že ob vstopu na razstavo, saj so na velikem načrtu mesta označeni vsi arhitektovi projekti, tako uresničeni kot še večje število neuresničenih.

Med večja Wagnerjeva naročila spada načrtovanje postaj dunajske mestne železnice, ki se jim je posvečal od leta 1894 dalje. Še intenzivneje pa se je arhitekt posvečal projektu, ki na koncu ni bil izveden, in sicer načrtovanju mestnega muzeja na Karlovem trgu. Muzej naj bi sicer stal na mestu, kjer je bil pozneje zgrajen Muzej Dunaja. Z načrti za moderno monumentalno poslopje se je Wagner neutrudno ukvarjal med letoma 1900 in 1910, na koncu pa so njegovi konservativni nasprotniki dosegli, da niso bili izvedeni. Projekt osvetljujejo številne risbe in modeli.

Wagner in Plečnik
Razstavljenih je več kot 500 eksponatov, večina jih je iz zbirke Muzeja Dunaja, tiste, ki pripovedujejo o Plečniku, pa prihajajo iz Muzeja in galerije mesta Ljubljane (MGML). Ljubljanski muzej je iz svoje Plečnikove zbirke posodil Wagnerjeva pisma slovenskemu arhitektu in dve fotografiji. Na eni je Plečnikov portret iz Wagnerjevega ateljeja iz leta 1898, na drugi pa portret Wagnerjevih študentov, med katerimi je tudi Plečnik, iz leta 1897. Plečnik je bil Wagnerjev učenec študent na dunajski Akademiji lepih umetnosti v letih 1895 in 1898, študij pa je končal kot najboljši v letniku.

V razstavo niso vključeni le številni načrti in modeli, temveč tudi pohištvo, ki ga je načrtoval Wagner. Še posebej je dragocen naslonjač, ki ga je Wagner zasnoval za tedanjega župana Karla Luegerja. Tudi tu je za v primerjavi s sijajno izvedbo v ospredje postavil njegovo funkcionalnost. Razstava, ki bo na ogled do 7. oktobra, predstavlja tudi Wagnerjevi glavni deli - poslopje Poštne hranilnice na Dunaju in cerkev na Steinhofu.