V njem domuje prvi muzej, posvečen skupini Pont-Aven, zbrani okrog Paula Gauguina (1848-1903), ki ga bodo 26. marca po treh letih prenove spet odprli za javnost. Doslej so v muzeju razstavljali približno 850 del kakšnih ducat umetnikov, po prenovi (zdaj razpolaga muzej s približno 2.000 kvadratnimi metri razstavnega prostora) pa bo na ogled okoli 4.500 umetniških del. Med temi je 15 slik Gaugina, ki velja za začetnika slikarske šole Pont-Aven, pa tudi dela Émila Bernarda (1868-1941), Paula Sérusierja (1864-1927) in Émila Jourdana (1860-1931).

Osvoboditev od realističnega posnemanja
Muzej predstavlja življenje umetnikov v Pont-Avenu od 60. let 19. stoletja dalje, najbolj dejavni so bili med letoma 1886 in 1894. Največ zanimanja je za Gauguina, ki je tudi najvidnejša figura skupine. Eden najpomembnejših predstavnikov postimpresionizma in simbolizma se je rodil leta 1848 v Parizu. Slikar samouk je večino otroštva preživel v Peruju, po vrnitvi v francosko prestolnico, tedanje umetniško središče sveta, pa se je začel družiti z impresionisti. Njegov učitelj je bil Camille Pisarro, vendar ga je impresionizem razočaral, v njem ni našel tistega, kar je iskal, saj je bil po njegovem mnenju preveč zavezan posnemanju, slikarja pa sta zanimali izraznost avtonomne barve in globina simbolizma. Prijateljeval je tudi s Paulom Cézannom in Vincentom van Goghom, ki sta se prav tako odvrnila od smeri impresionističnih dosežkov in vsak na svoj način začrtala smernice, ki jih je nadaljevalo moderno slikarstvo.

Barvit svet domišljijskih pokrajin
Gauguin, ki je zadnja leta življenja preživel na Tahitiju in na Markeških otokih, je iskal pristnost in prvinskost, kar je razvidno v njegovi tematiki - kmečki motivi iz Bretanje in pejsaži s tihomorskih otokov. Uporabljal je močne obrise in neskaljene ploskve divjih, kontrastnih barv, s katerimi je ustvarjal vtis domišljijskih sanjskih pokrajin in postav.

V sklopu obnove so prenovili tudi zunanjost muzeja Pont-Aven in bujne vrtove, ki so nekoč navdihnili Charlesa Filigerja. Poleg starejših mojstrov bodo v muzeju z začasnimi razstavami namenili prostor tudi sodobnemu ustvarjanju.