Maruša Meglič: Mehka miza, Posvojeni objekt, Domovina, Hišica na robu gozda, prostorska instalacija, 2014. Foto: Maruša Meglič
Maruša Meglič: Mehka miza, Posvojeni objekt, Domovina, Hišica na robu gozda, prostorska instalacija, 2014. Foto: Maruša Meglič

Do 12. junija bodo v galeriji na ogled dela Borisa Beje, Žive Božičnik Rebec, Nine Čelhar, Neže Knez, Maruše Meglič, Tejke Pezdirc, Pile Rusjan in Dejana Štefančiča. Večina umetnikov zaključuje formalno akademsko izobraževanje in profilira umetniško prakso tudi z razstavljanjem del v vidnejših prostorih sodobne umetnosti v Sloveniji.

Izbor del, ki so ga pripravile kuratorke Petra Bole, Nina Jesih, Zala Kurinčič, Hana Ostan Ožbolt, Mojca Sfiligoj in Katarina Stopar, je rezultat večmesečnega pregledovanja obstoječih del in projektov v nastajanju, pogovorov s številnimi avtorji ter medsebojnega posveta v okviru drugega letnika Šole za kustose in kritike sodobne umetnosti - Svet umetnosti.

Reflektiranje lastnega položaja
Kot so zapisale ob razstavi, želijo predstaviti dela umetnikov, s katerimi si delimo podobna življenjska vprašanja, izkušnje in izzive. Razstavljajoči avtorji spadajo v generacijo med približno 25. in 30. letom, med njimi pa prevladuje usmerjenost v subjekt in izrazito reflektiranje svojega položaja. "To je oblikovalo tudi naš izbor in izrisalo koncept razstave, ki se je gradil sproti in rasel z zaznavanjem sorodnosti med deli. V času vsesplošne hiperprodukcije ne zagovarjamo utrjevanja umetniške prisotnosti z neprestanim proizvajanjem novega, temveč spodbujamo večkratno predstavitev del v različnih razstavnih kontekstih," so še zapisale.

Razstavljena dela odražajo situacije in detajle iz vsakdanjega življenja izbranih umetnikov in njihovega socialnega okolja. So zapiski intimnih izkušenj, hipnih vtisov ali dolgotrajnejših občutij. Z različnimi pristopi ustvarjalci prevajajo svoj odnos do sebe in osebne zgodovine, do posameznikov iz lastnega družabnega kroga, do družbeno pričakovanih oziroma predpisanih vlog ali do novih življenjskih situacij in transformacij.

Po besedah kuratork odpira razstava prostor za zaznavanje vsakdanjih trenutkov v naših življenjih in priložnost za prepoznavanje občutij, bojev, upov, sanj in strahov vseh nas. "Te pogojujejo medosebni družbeni odnosi, ki jih vnašajo razlike in pozicije moči, vzdržujejo pa družbene norme in pravila. Morda se lahko prav zaradi umetnosti lažje vživimo v vlogo drugega ali pa pozorneje reflektiramo svojo vpetost v socialno okolje."