Posteljo, na kateri je Tracey Emin leta 1998 preživela teden dni po hudem razhodu s fantom, so na dražbi hiše Christie's v Londonu prodali za 2,5 milijona funtov (približno 3,1 milijona evrov), kar je dvakrat več, kot so sprva upali. Foto: Reuters
Posteljo, na kateri je Tracey Emin leta 1998 preživela teden dni po hudem razhodu s fantom, so na dražbi hiše Christie's v Londonu prodali za 2,5 milijona funtov (približno 3,1 milijona evrov), kar je dvakrat več, kot so sprva upali. Foto: Reuters
Ko je bila instalacija tri leta po nastanku razstavljena v londonskem Tate Modernu, je imela galerija rekordno število obiskovalcev, leta 1999 pa je bilo delo nominirano tudi za Turnerjevo nagrado. Foto: Reuters
Z eksponatom Tracey ni razgalila samo svoje postelje (z vso nesnago vred), ampak svojo ranljivost, svoj intimni prostor. Foto: Reuters
Medijski cirkus, ki ga je umetnina povzročila, je pravzaprav pomagal zagnati njeno kariero; uvrstila se je na samo čelo t. i. generacije YBA (Young British Artists), ki so večinoma delovali s podporo in pod okriljem Saatchija (med njimi gotovo poznate vsaj Damiena Hirsta). Danes se Eminova s posameznimi elementi svoje inštalacije ne identificira več: "Mislim, saj niti ne kadim več, pa tudi ljudem se ne zdi več tako zelo šokantna." Foto: AP

V londonski galeriji Tate so po 15 letih prvič nazaj na ogled postavili slavno inštalacijo iz leta 1998, spomenik strtemu srcu in propadli ljubezenski zvezi, s katerim je zaslovela Tracey Emin. Umetnino je namreč lani kupil grof Christian Dürckheim, nemški poslovnež in zbiratelj, ki jo je zdaj za naslednjih deset let na posodo odstopil galeriji.

51-letna umetnica je že pred prodajo izrazila željo, da bi Mojo posteljo dobil muzej, pri tem je predlagala galerijo Tate kot "naravni habitat" zanjo. A kaj, ko galerija preprosto ni imela dovolj razpoložljivega denarja, da bi se za inštalacijo na Christiejevi dražbi resno potegovala. Postelja je bila na koncu prodana za 2,54 milijona funtov, za dvakrat višjo vsoto od napovedane.

Metafora za življenje
Postelja je bila julija lani na prodaj prvič, odkar jo je leta 2000 kupil Charles Saatchi. "Od nekdaj sem občudoval Traceyjino iskrenost, Mojo posteljo pa sem kupil, ker je metafora za življenje, kjer se življenje začne in gre logika rakom žvižgat," je svoj nakup po dražbi pojasnil Dürckheim.

Na današnjem odprtju v galeriji je umetnica priznala, da ji gre "kar malo na jok", ko svojo inštalacijo spet vidi postavljeno: "To je fantastično, kot da se je delo vrnilo domov. Zanimivo je, da je bilo najprej razstavljeno na Japonskem, ampak zaslovelo je šele, ko je bilo v Tatu - in prva reakcija ljudi je zdaj del njegove identitete."

Dejavnik šoka je zbledel
"Mislim, da danes ljudje v tej postelji vidijo nekaj čisto drugega. Z minevanjem časa je zdaj videti neverjetno prisrčna, kot da se je drži neka čarobnost. Ljudje jo bodo zdaj dojemali drugače, kot tudi mene dojemajo drugače. Na postelji so predmeti, ki so zdaj del zgodovine. Še celo oblike kontracepcije, dejstvo, da nimam več menstruacije, in to, da bi bil pas, ki mi je takrat prišel okrog pasu, zdaj samo še za okrog mojega stegna."

"V devetdesetih je šlo samo za Cool Britanio in dejavnik šoka, zdaj, 15 let pozneje, pa upam, da jo bodo ljudje videli kot portret mlade ženske in tega, kako čas vpliva na vse nas. Še vedno sem nanjo zelo ponosna in hvaležna, da jo je kupil pravi človek."

Strto srce ni estetska reč
Eminova je inštalacijo zasnovala leta 1998, ko je živela v občinskem stanovanju v Waterlooju. Uporabila je svojo resnično posteljo v vsem njenem "sijaju": nastlano z uporabljenimi kondomi, umazanim spodnjim perilom in praznimi steklenicami na zapackanih rjuhah.

V galeriji Tate je bila prvič razstavljena leta 1999, ko se je potegovala za Turnerjevo nagrado. Za tisti čas kontroverzna umetnina je razdelila javnost in dvignila toliko prahu, da je imela galerija rekorden obisk. Za 150 tisoč funtov jo je nato kupil Charles Saatchi, vnet zbiratelj "mlade britanske umetnosti" (YBA) in jo razstavil v svoji galeriji.

Odslej pa bo del na novo razpostavljene stalne zbirke galerije Tate, ki si jo lahko vsak ogleda brezplačno. Eminova, ki je imela besedo pri tem, kako bodo posteljo postavili, ji je izbrala sobo, ki si jo deli z dvema slikama Francisa Bacona in šestimi njenimi risbami iz lanskega leta, ki so bile darilo galeriji.