V švicarskem mestu se bodo osredotočili na umetnost, ki so jo nacisti razglasili za "degenerirano" in jo zato pobrali iz nemških muzejskih zbirk, v nemškem pa na dela, ki so jih med drugo svetovno vojno zaplenili predvsem iz judovskih domov.

Razstavi bodo odprli dobrih pet let po tem, ko je nemško tožilstvo v Gurlittovem stanovanju v Münchnu med preiskavo odkrilo 1.300 del modernih klasikov, kot so Henri Matisse, Pablo Picasso, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Še 200 umetnin so pozneje odkrili v Gurlittovem drugem stanovanju v Salzburgu. Umetnine je v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja nakopičil Gurlittov oče, Hildebrand Gurlitt. Gurlitt starejši je v imenu nacistov prodajal moderno umetnost, ki ni ustrezala njihovim kriterijem.

V Bernu ožigosana, v Bonnu ukradena umetnost
V bernskem Kunstmuseumu bo razstava na ogled od 2. novembra do 4. marca 2018. Osrednja pozornost bo namenjena prav modernističnim delom, ki so jih nacisti pod oznako "degenerirane" umetnosti v operaciji pod vodstvom nemškega propagandnega ministra Josepha Goebbelsa odstranjevali iz nemških muzejev. Corneliusov oče, Hildebrand Gurlitt, je bil eden izmed štirih trgovcev, zadolženih za prodajo teh osovraženih del v tujino. Drug del razstave v Bernu bo namenjen predstavitvi ustvarjalne žilice družine Gurlitt. Tako Corneliusova teta Cornelia Gurlitt kot njegov pradedek Louis Gurlitt sta namreč slikala, njuna dela pa so se ohranila pri zdaj že umrlem zbiratelju.

Pozneje na ogled tudi v Berlinu
Tudi razstava v Bonnu se bo odprla 2. novembra, v tamkajšnji Bundeskunsthalle pa bo ostala na ogled do 11. marca. Tam bo v središču umetnost, ki so jo nacisti zaplenili ali pa odkupili po smešno nizki ceni od preganjanih judovskih družin. Postavitev ne bo namenjena zgolj predstavitvi samih del, ampak tudi raziskovanju same provenience. Zatem bo razstava potovala v Bern in nato še v Berlin, kjer bo na ogled jeseni 2018 v Martin Gropius Bau.

Zbirka dodeljena muzeju v Bernu
Gurlittova zbirka obsega torej vsega skupaj 1.500 del, med katerimi so poleg naštetih modernistov tudi dela starejših mojstrov, med drugim treh velikanov francoskega 19. stoletja, Clauda Moneta, Paula Cézanna in Gustava Courbeta. Gurlitt je po operaciji na srcu umrl 6. maja 2014, star 81 let. V bernskem Kunstmuseumu, ki mu je Gurlitt zapustil svojo zbirko, so že dlje časa načrtovali javno predstavitev del, vendar pa se je projekt zavlekel, ker je pokojnikova sestrična Uta Werner oporoko izpodbijala na sodišču. Decembra lani je višje sodišče v Münchnu zbirko dodelilo bernskemu muzeju.