Gre za majhno risbo, na kateri je Vincenta van Gogha (1853-1890) ujel njegov prijatelj Emile Bernard (1868-1941). Na formatu običajne razglednice je v naglih potezah s tušem skicirana prepoznavna bradata figura Vincenta van Gogha v živahnem vzdušju kavarne, pred njim sta postavljeni dve steklenici, v ozadju stojita dve dami.

Risba ni pozabljena ležala v kakšni zaprašeni kleti, ampak je po poročanju mesečnika Art Newspaper že 45 let varno spravljena v snopu risb v depoju bremenske Kunsthalle, ki je leta 1970 album odkupila od Bernardovega zeta Clémenta Altarriba.
Skica je ves ta čas ležala med 858 drugimi podobami, ki jih je nekoč narisal Emile Bernard, vendar pa se ji strokovnjaki do nedavnega niso ustrezno posvetili. Kot Van Gogha je narisanega možakarja na podlagi obraznih podobnosti z njegovimi avtoportreti prepoznala kuratorka v Kunsthalle v Bremnu Dorothee Hansen. In čeprav je Bernard prijatelja postavil med dve skušnjavi - steklenici na eni in dami na drugi strani, se upodobljenec za sosedi ne zmeni pretirano. Dorothee Hansen ocenjuje, da je skica nastala pozimi v letih 1886-1887.
Ob utripu modernosti
Čeprav drobnih dimenzij, gre za skico izjemnega pomena, zato bo verjetno eno najbolj obljudenih del Bernardove retrospektive, ki jo prihodnji teden odpirajo v Bremnu. Kot vrhunec postavitve v Kunsthalle sicer napovedujejo slike, ki so nastale v poznih osemdesetih letih 19. stoletja, s katerimi je Bernard skupaj z Gauguinom tlakoval simbolistično pot v slikarstvu poznega 19. stoletja. Gre za čudovita tihožitja in žanrske prizore bretonskih kmetov ob delu, Bernarda je navdihovalo njihovo surovo življenje in tudi narava, ki jo je slikal v čvrstem koloritu. Razstava se ustavlja tudi pri umetnikovem navduševanju nad Orientom, ki je v 19. stoletju vznemirjal številne umetnike, pa pri poznih aktih, ki kažejo odmeve italijanske renesanse. Čeprav je v zgodovini umetnosti verjetno ostal v senci svojih sodobnikov in prijateljev, kakršni so bili van Gogh, Gauguin in Cézanne, je bil Emile Bernard pomemben slikar inovativnega duha, ki je pogumno vztrajal pri lastni umetniški govorici.
Z razstavo bo javnosti prvič predstavljen album omenjenih risb oziroma skic različnih tehnik in motivik. Skiciral je družinske člane, denimo matere ob klavirju, pa pariške baletke, psičke in svoje prijatelje. Še preden je prišel Bernardov album v bremensko zbirko, je ta obsegal tudi portret Signaca v profilu in karikaturi Toulouse-Lautreca ob delu, vendar pa so danes te v zasebnih zbirkah.
Ko so se slikarji zbirali na Montmartru
Van Gogha, s katerim sta se spoznala marca leta 1886 v ateljeju slikarja Fernanda Cormona v Parizu, je Bernard skiciral med večernim druženjem v kakšni od pariških, najverjetneje montmartrskih kavarn. To je bil čas, ko je absint tekel v potokih, a prav tako bi bila na risbi lahko upodobljena steklenica vina. Slikarja sta tesna prijatelja, skupaj sta slikala in ponočevala. Van Gogha so slikali tudi drugi mojstri; med drugim so nam znani denimo pastel Toulouse-Lautreca, olje Johna Russlla in skice Luciena Pissarroja.
Razstava Emile Bernard - ob utripu modernosti je bila pred nedavnim na ogled v pariški l'Orangerie, v bremenski Kunsthalle pa bo na ogled med 7. februarjem in 31. majem. Risbo z domnevnim van Goghovim portretom si bo mogoče ogledati šele od 31. marca, do takrat pa bo album odprt na drugi strani.