Egon Schiele (1890–1918) na avtoportretu, ki ga je ustvaril leta 1912. Foto: Wikipedia Commons
Egon Schiele (1890–1918) na avtoportretu, ki ga je ustvaril leta 1912. Foto: Wikipedia Commons
Egon Schiele
Schiele je slikal gola in deformirana telesa z močno izraženo spolno energijo, s čimer je rušil moralne družbene norme začetka 20. stoletja. Foto: EPA

Da bi ovekovečili stoto obletnico, so danes v Muzeju Belvedere odprli razstavo dvajsetih njegovih del, ki so danes ali pa so bila nekdaj v zbirki muzeja. Dopolnjuje jo še dokumentarno gradivo, ki ponuja vpogled v pridobitev nekaterih del.

Nova odkritja
Skozi postavitev prestavljajo genezo zbirke Schielejevih del v Muzeju Belvedere in nekatera nova odkritja o umetnikovem ustvarjanju. Med vrhunci na spletni strani poudarjajo portret Eduarda Kosmacka, portret Wally Neuzil ter dela Pročelje hiše, Smrt in dekle, Objem in Štiri drevesa. Na ogled so tudi pripravljalne študije in skice, povezane z razstavljenimi deli, še piše na spletni strani muzeja.

Med pripravo razstave so izvedli številne analize, ki so prinesle nova spoznanja o Schielejevi slikarski tehniki in delovnih metodah. Oboje je predstavljeno tudi na razstavi. Izbor arhivskega gradiva pa ponuja vpogled v zgodovino pridobivanja del in usode nekaterih zbirateljev, piše na spletni strani muzeja.

Povezan s secesijo
Egon Schiele (1890–1918) poleg Gustava Klimta in Oskarja Kokoschke spada med osrednje avstrijske umetnike zgodnjega 20. stoletja. Povezujejo ga z ekspresionizmom zgodnjega 20. stoletja, obenem pa je bil močno povezan z gibanjem takratne secesije.

Schiele se je s 16 leti vpisal na dunajsko likovno akademijo, a jo je po dveh letih zapustil ter z vrstniki ustanovil skupino Nova umetnost. V zgodnjem obdobju je bil pod vplivom secesije, Klimta in Kokoschke. Leta 1910 je razvil lasten prepoznavni umetniški izraz v ekspresionističnem slogu.

Na njegovih platnih so začela dominirati gola, bolna in deformirana telesa z močno izraženo seksualno energijo, s čimer je rušil moralne družbene konvencije z začetka 20. stoletja. Zaradi erotičnih risb so ga obtožili širjenja pornografije in pohujševanja mladoletnih, zato je 25 dni preživel v zaporu.

49. razstava dunajskega društva Secesija
Vrh umetniškega priznanja je doživel na 49. razstavi Dunajske secesije leta 1918. Gustav Klimt je umrl le nekaj tednov pred njenim odprtjem, nekaj mesecev zatem pa je umrl tudi Schiele, star 28 let.

Razstava v Muzeju Belvedere bo na ogled do 17. februarja.