Kablovod bodo začeli graditi prihodnje leto. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Kablovod bodo začeli graditi prihodnje leto. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Kobarid
Nov kablovod bo v celoti vkopan, zato želita občini traso, ki so jo natančno že določili, izkoristili za ureditev kolesarske poti ob Soči. Foto: Radio Koper

Težave so do zdaj že omilili z manjšimi ukrepi, zagotovo pa jih bo še zmanjšal nov 23-kilometrski podzemni dvosistemski kablovod med Kobaridom in Bovcem, ki ga namerava Elektro Primorska zgraditi do leta 2020. Ker bo 3.150.000 evrov ocenjen kablovod vkopan, bosta občini traso, ki so jo natančno že določili, izkoristili za ureditev kolesarske poti ob Soči.

Trenutno izdelujejo geodetski načrt, gradbeno dovoljenje naj bi pridobili v prvi polovici prihodnjega leto in takoj začeli z gradnjo, ki jo bodo razdelili na tri faze. Traso so spomladi že določili – od Kobarida po stari makadamski cesti ob Soči do Otone, nato ob glavni cesti do Trnovega, kjer bo prečkala Sočo po poti, ki gre sicer iz Magozda, nadaljevala do Loga Čezsoškega, nato ob lokalni cesti do Čezsoče in do razdelilne transformatorske postaje v Bovcu. Mariborsko podjetje SODO bo istočasno začelo gradnjo nove razdelilne transformatorske postaje v Kobaridu, ki bo zahtevala dve leti in tri milijone evrov.

Manjše število prekinitev in nihanj
Prenosna zmogljivost podzemnega kablovoda bo 10 MW, kar je skoraj trikrat več kot trenutna konična poraba na Bovškem. Vremenski vplivi od vetra, neviht, žleda do udarov strel – prav Posočje je glede na število udarov strel na kvadratni kilometer v samem evropskem vrhu – prinašajo pogostejše izpade električne energije, zaradi česar so se leta 2014 začeli glasneje pritoževati predstavniki posoškega gospodarstva. Samo en izpad je po takratnih ocenah namreč lahko v zgolj petih največjih podjetjih v Posočju prinesel skoraj pol milijona evrov škode, zato so se podjetja povezala in tudi državi poslala poziv, naj poiščejo trajno rešitev. "Najprej smo sanirali omrežje po žledu in mrežo na določenih mestih okrepili, uvedli pa smo tudi dokaj inovativen ukrep, da dva napajalna nadzemna voda med Kobaridom in Bovcem povežemo v paralelno obratovanje in tako zmanjšamo število prekinitev. Če torej na enem vodu pride do prekinitve, drugi takoj prevzame napajanje Bovške," prve ukrepe pojasnjuje direktor sektorja za distribucijsko omrežje na Elektru Primorska Radko Carli.

Da je vse to že izboljšalo stanje, je potrdil tudi Mitja Gorenšček iz Mahle Letrike Bovec, kjer jim je prej vsaka motnja lahko povzročila tudi za 250.000 evrov škode: "Zadovoljni smo, da na Elektru Primorska izpolnjujejo načrte." Prve rezultate s številkami ponazarja Carli: "Prej smo imeli na Bovškem povprečno 6 dolgotrajnih prekinitev na leto, lani ni bilo nobene, letos smo imeli do začetka julija dve prekinitvi. Medtem ko smo prej zabeležili povprečno od 15 do 20 kratkotrajnih prekinitev od nič do treh minut, smo imeli lani tri, prav toliko letos. Z od 30 do 50 se je tudi število nihanj napetosti zmanjšalo na od 15 do 20 na leto." Motnje naj bi dvosistemski podzemni kablovod še zmanjšal.

Namesto daljnovoda kablovod
Prvotne načrte o gradnji 15 milijonov vrednega daljnovoda so iz študije v Elektro Primorska izbrisali, potem ko je zaradi zakona o Soči in predvsem nasprotovanja domačinov propadla ideja Soških elektrarn o gradnji hidroelektrarne Učja. "Gre za neko vmesno rešitev, ki sicer ne zagotavlja tako kakovostne dobave električne energije Bovški kot bi bil ta 110 kV daljnovod, ampak za srednjeročno obdobje 20 let vseeno zagotavlja kakovostnejšo in zanesljivejšo dobavo ter omogoča tudi nadaljnji razvoj. Zavedamo se sicer, da se predvsem na kobariškem delu srečujemo z velikim številom lastnikov parcel," še pravi Carli.

Po trasi kablovoda še kolesarska steza
Pri iskanju soglasij bosta na pomoč priskočili občini, ki si želita po omenjeni trasi urediti kolesarsko stezo. Župan Občine Bovec Valter Mlekuž težav ne pričakuje. "Veliko ljudi se ukvarja s turizmom, vedo, da je to dobro in jaz ne pričakujem nobenih zapletov, da teh soglasij ne bi dobili. Če nam bo uspelo izpeljati to kolesarsko pot od Bovca do Kobarida in potem naprej po sončni strani do Tolmina, bo to ena najlepših kolesarskih stez v Sloveniji," je prepričan Mlekuž. Vsaj za zdaj imajo v mislih utrjeno makadamsko kolesarsko pot.