Čeprav je nekaterim lastnikom v postopkih na sodišču že uspelo dokazati lastništvo in so vpisani v zemljiško knjigo, so na njihovih parcelah danes skladiščeni avtomobili. Foto: M. Kr.
Čeprav je nekaterim lastnikom v postopkih na sodišču že uspelo dokazati lastništvo in so vpisani v zemljiško knjigo, so na njihovih parcelah danes skladiščeni avtomobili. Foto: M. Kr.

Del zemljišč v koprskem pristanišču ni državnih, ampak ima zasebne lastnike. To so dediči pokojnih lastnikov, večina je Italijanov. Njihova zastopnika se z infrastrukturnim ministrstvom že leto dni poskušata dogovoriti o odkupu in odškodnini.

Čeprav je nekaterim lastnikom v postopkih na sodišču že uspelo dokazati lastništvo in so vpisani v zemljiško knjigo, so na njihovih parcelah danes skladiščeni avtomobili. Zdi se, da država služi na račun tuje lastnine, pravi Damjan Pobega, ki zastopa skupino desetih lastnikov več stavbnih zemljišč na severni strani pristanišča. Večina je Italijanov, nekaj je tudi slovenskih. Kako so po več letih izvedeli, da so lastniki nepremičnin? "Državno pravobranilstvo je sprožilo postopek na sodišču ravno z namenom razrešitve teh nepremičninskih razmerij na območju Luke Koper, ker je bila leta 2011 sprejeta pravna podlaga za državni prostorski načrt za Luko Koper."

Po nekaj letih so pravnomočno končani trije primeri, lastniki so torej že vpisani v zemljiško knjigo, nekaj primerov še poteka. Več let za ta problem vedo na infrastrukturnem ministrstvu, zadnje leto pa so seznanjeni tudi z zahtevo po odškodnini oz. po odkupu zemljišč. Ministrstvo je naročilo cenitev, ki jo Pobega zavrača. Luka Koper je naredila korak naprej, naročila novo cenitev, s katero bi se lastniki strinjali, a so reševanje spet prevzeli na ministrstvu. Pobega je oster, saj meni, da se rešitev vleče že predolgo: "Vse se vleče v nedogled. Dopuščam, da sta dve možnosti: ali da namerno zavlačujejo ali da gre za zbirko nesposobnežev, ki v enem letu ni sposobna končati postopka."

Na ministrstvu pojasnjujejo, da gre za zelo majhen delež nepremičnin v pristanišču in da so postopki v teku. Ker v vseh primerih dedovanje zemljišč še ni končano, hitreje ne gre, pravijo. Pobega meni, da bi lastniki od države morali dobiti za približno milijon evrov odškodnin. Sprašuje pa se, ali so bila za ureditev več kot hektar velikega zemljišča v parkirno oz. skladiščno površino v pristanišču izdana kakšna dovoljenja, če lastniki oz. dediči s tem niso soglašali.