Velika prednost uporabe CNG v vozilih je s podnebnega in okoljskega stališča. Z okoljskega stališča gre pri uporabi metana za nižje emisije CO2 na enoto proizvedene energije, kot pri katerem koli drugem fosilnem gorivu. Znižana emisija CO2 CNG motorja je sicer v povezavi z izkoristkom CNG-motorja v praksi nižja od dizelskega motorja za od 10 do 20 odstotkov (načeloma imajo dizelski motorji nekaj odstotkov večji izkoristek). Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
Velika prednost uporabe CNG v vozilih je s podnebnega in okoljskega stališča. Z okoljskega stališča gre pri uporabi metana za nižje emisije CO2 na enoto proizvedene energije, kot pri katerem koli drugem fosilnem gorivu. Znižana emisija CO2 CNG motorja je sicer v povezavi z izkoristkom CNG-motorja v praksi nižja od dizelskega motorja za od 10 do 20 odstotkov (načeloma imajo dizelski motorji nekaj odstotkov večji izkoristek). Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
Polnilna postaja na plin CNG
Pri energetiki Maribor so pojasnili, da je metan plin, ki kvalitetno zgoreva. To pomeni nižje emisije nepopolnega zgorevanja in s tem nižje emisije ogljikovega monoksida in ogljikovodikov, pri čemer se saje sploh ne pojavijo. Tovrstno problematiko višjih emisij pri dizelskih motorjih rešujejo z naknadnimi ukrepi obdelave izpušnih plinov. Ti sistemi pa morajo biti vzdrževani in pravilno delovati vso življenjsko dobo motorja (slednje pa zaradi stroškov v praksi večinoma ni), da se zagotovijo nizke emisije. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
Miran Rožman, Energetika Maribor
Miran Rožman, vodja razvoja pri Energetiki Maribor, se strinja, da bi lahko metan za pogon javnehga potniškega prometa pridelovali tudi v Sloveniji. Foto: MMC RTVSLO
Polnilna postaja na plin CNG
V skupini Transport & Environment so leta 2014 v svojem poročilu zapisali, da Slovenija ima nekatere obrate za proizvodnjo biogoriv, a je večina že prenehala delovati zaradi pomanjkanja zanimanja. takrat so sicer zapisali, da obstajajo majhni pilotni projekti na lokalni ravni, ponavadi glede promocije električnih avtomobilov ali javnih avtobusov na plin. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO

Leta 2014 objavljena evropska direktiva o uvajanju čistejših virov energije je sprva predvidevala, da bi se morala Slovenija strateško lotiti tudi vzpostavitve mreže polnilnic za plin CNG (metan). Ambiciozni evropski načrt je padel v vodo, s tem pa tudi popularizacija vozil na metan. V Sloveniji je metan kot pogonski energent najbolj razširjen v javnem potniškem prometu.
Ko so na evropski ravni omilili prvotne načrte in strategijo alternativnih pogonskih goriv, so odločitev glede števila polnilnih postaj za električna vozila in vozila na metan prepustili posameznim državam.
To je bilo veliko razočaranje, saj raziskave kažejo, da zaradi onesnaženega zraka in s tem povezanimi boleznimi na leto v Evropi umre okoli 130 tisoč ljudi.
Lokalne skupnosti vidijo potencial v metanu
Posledic so se začeli zavedati v lokalnih okoljih, kjer je zrak zaradi gostega prometa močno onesnažen. Tudi v Sloveniji se nekatere občine odločajo vozila javnega potniškega prometa, ki jih poganjajo dizelski motorji, zamenjati z vozili na stisnjen zemeljski plin (CNG), oziroma metan.
Študije in analize namreč kažejo, da so emisije CO₂ precej nižje pri avtobusih na stisnjen zemeljski plin glede na druga pogonska goriva (dizel, bencin). Pomemben je tudi podatek, da avtobusi na stisnjen zemeljski plin v zrak ne spuščajo trdih delcev pri izgorevanju (saje, prah).
V Mestni občini Maribor imajo v tem trenutku 50 avtobusov, od tega je 14 avtobusov na stisnjen zemeljski plin in 36 avtobusov na dizelski pogon. "Ko sem postal župan, smo začeli razmišljati o prihodnosti. Jasno nam je bilo, da je prihodnost v t. i. alternativnih virih. Zakaj tako imenovanih? Ker sta plin in elektrika vira sedanjosti, sploh plin," o CNG-ju razmišlja mariborski župan Andrej Fištravec. Na mestni občini so skupaj z Energetiko Maribor zgradili plinsko polnilno postajo. Zdaj imajo v Mariboru 14 novih avtobusov na metan, ki jih tam polnijo.
Zrak je čistejši
Miran Rožman, vodja razvoja pri Energetiki Maribor, pojasnjuje, da ljudi spodbujajo k nakupu tovarniško prirejenih vozil na metan oziroma stisnjen zemeljski plin. S tovarniško vgrajenimi sistemi bodo tako bolj zadovoljni z delovanjem in zanesljivostjo vozil, z dobro izkušnjo pa ne bodo več razmišljali o vozilih s klasičnimi pogonskimi motorji.
V tujini je plin CNG v vozilih že veliko bolj razširjen, na voljo je več polnilnih mest. Rožman pravi: "V tujini se odločajo posamezniki oziroma najemniki bencinskih servisov, za dograditev bencinskih servisov s ponudbo CNG. Pri nas ekonomija sloni na razmeroma velikem odvzemu. Tega pa največ zagotavljajo mestni potniški promet, druga komunalna vozila in velika tovorna vozila." Po njegovih besedah ne smemo zanemariti niti tranzitnega prometa, ki se premika po našem avtocestnem križu. Predvsem v poletnih mesecih in med prazniki opažajo veliko polnitev na CNG-polnilnicah. "Infrastruktura polnilnic CNG-ja v Mariboru in Ljubljani je načrtovana predvsem za oskrbovanje vozil javnega potniškega prometa, zato stremimo k temu, da je zanesljiva, tehnološko dovršena, bistveno bolj kot kakšna majhna polnilnica, in tudi nadzorovana," še pravi Rožman.
V Mariboru so z rezultati uvajanja stisnjenega zemeljskega plina in avtobusov na stisnjen zemeljski plin zadovoljni. "Na splošno lahko rečem, da je emisij CO₂ v primerjavi s klasičnim dizelskim motorjem 25 odstotkov manj. Pri sodobnejših dizelskih motorjih, z vgrajenimi filtri trdih delcev in višjim okoljskimi standardi pa je ta razlika okoli 20 odstotkov," pravi Rožman.

Strošek za gorivo ni manjši
Glede na cene pogonskih energentov so trenutno stroški plina CNG približno enaki kot pri dizlu. Pri Energetiki Maribor navajajo, da je povprečna poraba dizelskih avtobusov 39,145 litra plinskega olja na sto kilometrov vožnje, povprečna poraba avtobusov na stisnjen zemeljski plin pa 42,092 kilograma na 100 kilometrov vožnje.
Vendar pa je pomemben pogled z vidika okolja in zdravja. Mestna občina Maribor je sprejela odlok o kakovosti zunanjega zraka, kjer je jasno opredeljeno, da si bo Maribor v prihodnosti prizadeval za čistejše okolje. To posledično pomeni zamenjavo voznih parkov z vozili na metan. V tem trenutku Maribor ostaja pri dveh energentih (stisnjen zemeljski plin in dizel). Tako kot pri Ljubljanskem potniškem prometu pa tudi v Mestni občini Maribor dolgoročno razmišljajo o nakupu električnih avtobusov, a pravijo, da je vse pogojeno s tehnološkim razvojem in ekonomskim vidikom. V Mariboru bi v eksploataciji utegnili videti električne avtobuse v naslednjem letu ali dveh.

Osrednja tema zadnje oddaje Avtomobilnost je bil stisnjen zemeljski plin. Zakaj kupiti raje avto na plin, in ne dizelskega avtomobila?