Zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom je treba stolp redno vzdrževati in vsakokratno sanirati morebitno škodo. Foto: BoBo
Zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom je treba stolp redno vzdrževati in vsakokratno sanirati morebitno škodo. Foto: BoBo
Friderikov stolp je del grajskega kompleksa, ki je v 14. stoletju po desetletju bojev prišel v last grofov Celjskih. Foto: BoBo

Ta teden je celjska občina začela z interventno sanacijo zgornjega dela Friderikovega stolpa na Starem gradu. Kot so sporočili z občine, so obnovitvena dela ocenjena na 189.000 evrov, za izvajalca del pa je bilo preko javnega naročila, ki ga je občina objavila konec marca letos, izbrano celjsko podjetje Remont.

Za obnovitvena dela je pridobljeno kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki bo vodil tudi konservatorski nadzor nad posegi v kulturni spomenik.

Friderikov stolp je že stoletja izpostavljen vremenskim vplivom na celjskem območju, zato ga je treba redno vzdrževati in vsakokratno skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sanirati morebitno škodo.

Delno omejen dostop na ploščad
Obnovitvena dela na stolpu bodo predvidoma končana v dveh mesecih, v tem času pa bo dostop na ploščad na Friderikovem stolpu za obiskovalce delno omejen. Z organizatorjem prireditev Zavodom Celeia Celje je usklajen terminski načrt izvedbe, prav tako pa bo Turistično informacijski center na Starem gradu Celje obiskovalce sproti obveščal o možnosti dostopa na stolp.

Prvotni Stari grad so v drugi polovici 12. stol. postavili Vovbržani, grofje s Koroškega, ki so imeli Celje z okolico v svoji posesti do izumrtja leta 1322. Po desetletju bojev je prišel grad v roke njihovih dedičev Žovneških, pozneje grofov Celjskih, ki so ga začeli preurejati v udobnejše domovanje. Takrat so postavili tudi 23 metrov visok štirinadstropni stolp, ki je zaradi legende, da je Frederikov oče svojega sina držal zaprtega v obrambnem stolpu zaradi neodobravanja poroke z Veroniko Deseniško, dobil ime Friderikov stolp. Njegova podoba in namembnost sta se v poznejših stoletjih večkrat spremenila.

Leta 1803 je grad kupil kmet Gorišek in ga začel uporabljati za kamnolom. Sredi 19. stoletja so razvaline prišle v last štajerskih deželnih stanov. Prizadevanja za njegovo obnovo so se začela po ustanovitvi celjskega Muzejskega društva leta 1882 in še trajajo, Stari grad pa zadnjih deset let postopoma dobiva prvotno podobo.