Naša država ima 46,6 kilometra morske obale, to nas uvršča na tretje mesto med morskimi malčki na stari celini. Manj obale imata le žepna državica Monako in Bosna in Hercegovina. Za boljšo predstavo - naše teritorialno morje meri 300 kvadratnih kilometrov, kar je približna površina stotih Bohinjskih jezer.

Na videz majhen akvatorij pa hitro postane velik, ko med valovi iščeš brodolomca, nam povesta Benjamin Ličer in Claudio del Giusto iz Obalnega letalskega centra. V zadnjih letih so bili prav portoroški letalci najbolj zaslužni, da treh brodolomcev in dveh deskarjev morje ni za vedno potegnilo v svoje globine. Za tovrstna reševanja je portoroško letališče najbolj primerno, razloži del Giusto: »Naše matično letališče v Sečovljah ima najboljše izhodišče v Sloveniji. Edini problem je burja. Takrat mora pilot res pokazati svoje sposobnosti. Sicer pa so po jadranski in naši obali pogoji za letenje dobri. Pozorni pa moramo biti le na nevihte, da nas ne presenetijo med poletom.«

Naloga: odkriti vsakršno onesnaženje
Ministrstvo za obrambo oziroma slovenska Civilna zaščita, sta že pred tremi desetletji Obalnemu letalskemu centru zaupala monitoring slovenskega morskega akvatorija. Poleg pomoči pri reševanju človeških življenj je njihova glavna naloga nadzor slovenskega morja in iskanje morebitnih onesnaženj, pove Ličer: »Pomembno pri nadzoru obalnega morje je, da iščemo in najdemo vsakršno onesnaženje na morju. Vsako onesnaženje fotografiramo in dokumentiramo. Na koncu leta izdelamo poročilo s temi fotografijami in ga pošljemo Upravi za zaščito in reševanje ter obalnim občinam. Vsako leto odkrijemo najmanj od 15 do 30 onesnaženj.«

Najpogostejši onesnaževalci so vedno isti, poudarjata Ličer in del Giusto. Gre predvsem za tovorne ladje. »Glavni onesnaževalci so večje ladje. Pred dnevi pa smo onesnaženje odkrili tudi pri Bernardinu in lepo je bilo vidno iz katere jadrnice odteka gorivo. To sicer izhlapi. Ribiških ladji nismo veliko odkrili. Večina onesnaženj prihajajo iz plovil,« razmere opiše Benjamin Ličer, ki velja za najizkušenejšega pilota portoroškega letalskega centra in je svojevrsten rekorder v slovenskem prostoru: »Dosegel sem že skoraj 12.000 ur letenja in imam preko 30.000 vzletov in pristankov. Toliko ur odleteti na tako majhnem letalu, kot sem to naredil jaz, le redko kdo doseže.«

Pred leti ga je ravno zaradi tega Uprava za zaščito in reševanje poslala v Francijo na usposabljanje za posredovanje v primeru nesreč in onesnaženj. Tam je spoznal, da Slovenci naše morje premalo cenimo, onesnaževalce pa kaznujemo kot kurje tatove. »Ponosen sem bil, da sem se lahko udeležil takega usposabljanja, kjer je bilo prisotnih 18 držav. Tam sem odkril, da so kazni, ki veljajo za Atlantik, Pacifik in za tista morja, ki jih nadzirajo z enakimi letali, kot ga imamo mi – Cestna 172, od milijona evrov naprej.«

Nizke kazni za onesnaževalce slovenskega morja
V pomorskem inšpektoratu na Upravi za pomorstvo, ki je pristojen za kaznovanje onesnaževalcev, se po besedah direktorja pomorske inšpekcije Toma Borovničarja zavedajo, da so kazni za onesnaževalce premile: »Za dejanje onesnaženja z olji, odlaganja ali odmetavanja odpadkov, snovi ali predmetov v morje je predvidena kazen od 4.000 do 84.000 za pravno osebo, od 600 do 4.600 za odgovorno osebo pravne osebe in od 400 do 600 evrov za posameznika.«

Je pa doslej najvišja izrečena kazen pri nas znašala zgolj 4.600 evrov. Na Upravi za pomorstvo so zato na vlado že naslovili zahtevo po ostrejšem kaznovanju kršiteljev. Na srečo pa predvsem v koprskem pristanišču število onesnaženj pada. »V koprskem pristanišču sta bili v letu 2012 dve onesnaženji, v letu 2013 tri onesnaženja, v 2014 širi onesnaženja. Leto ni bilo še nobenega.«

Opomin, kaj se lahko pripeti na morju, je pred sedmimi leti prišel s požarom na turški ladji nedaleč od Rovinja, a smo se večji ekološki katastrofi na srečo uspeli ogniti.

Dean Jelačin, portal 3-REG