Tiskani mediji izgubljajo oglaševalce. Foto: BoBo
Tiskani mediji izgubljajo oglaševalce. Foto: BoBo

Pod Vikorjem Orbanom so luč dneva ugledali zakoni proti medijski svobodi in proti novinarjem samim. Tudi tokrat Komisija ni mogla intervenirati. Odgovor je vedno isti: "Oprostite, nismo pristojni." Naša iniciativa želi rešiti ta problem. Komisiji želimo podeliti potrebne pristojnosti ter ji naložiti, da izdela tudi potrebna pravna orodja.

Giovanni Melogli
Silvio Berlusconi
Berlusconiju je uspelo kupiti večino zasebnih medijev v državi, kot premier pa je dobil nadzor tudi nad javno televizijo, sporoča Melogli. Foto: Reuters

Absolutno. Vsekakor. Trdno sem prepričan, da je nujno ohranjati dobro novinarstvo in dostop do dobrih informacij.

Melogli na vprašanje, ali bi moral medije podpreti tudi javni denar
Evropska komisija
Iniciativa želi v osnovi okrepiti vlogo Evropske komisije in ji podeliti več pristojnosti za ukrepanje, ko gre v državi članici nekaj narobe. Foto: EPA

Zahtevamo javno objavo imena lastnikov medijev in afiliacije vseh medijskih delavcev s posameznimi političnimi strankami in gospodarskimi elitami.

Iniciativa

Vsak državljan Evropske unije ima pravico do svobodnega izražanja ter obveščanja skozi svobodne in pluralne medije, piše v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Skupina organizacij, vključujoč slovensko Društvo novinarjev Slovenije, je prepričana, da so te pravice hudo ogrožene.

Na medijskem trgu prihaja do vse večje koncetracije lastništva, kar načenja medijski pluralizem. Gospodarski mogotci se selijo med svojimi ekonomskimi imperiji in političnimi položaji, kar krni možnost objektivnega poročanja o njih, ocenjujejo medijske organizacije.
Težav strukturne narave je še veliko, zato vseevropska Medijska iniciativa poziva vse državljane, naj podprejo zakonodajno pobudo. Ta bo naslovila težave, ki se vlečejo že od leta 1994, ko je Evropska komisija opustila sprejemanje skupne politike omejevanja medijske koncentracije, zatrjujejo.

Namesto čakanja na politiko so se v Medijski iniciativi odločili za povsem nasproten pristop: od spodaj navzgor. Evropska zakonodajna pobuda omogoča, da milijon državljanov iz najmanj sedmih držav EU-ja v zakonodajni postopek vložijo svoj predlog.

Društvo novinarjev (DNS) poziva vse državljane in državljanke, naj se pridružijo Državljanski pobudi za svobodne in odgovorne medije s podpisom peticije.
Konkretne zahteve so številne, na DNS-ju so jih izpostavili pet. Prva je že omenjena uvedba ureditve, ki bi preprečevala koncentracijo medijskega lastništva in omogočila nadzor nad oglaševanjem. Želijo uvedbo od politike neodvisnih nadzornih teles, jasno opredelitev konflikta interesov, ki bi "medijskim mogotcem preprečila zasedbo visokih političnih položajev".

Zahtevajo javno objavo imen vseh lastnikov medijev ter afiliacije vseh medijskih delavcev s posameznimi političnimi strankami in gospodarskimi elitami.

Želijo tudi učinkovite regulatorne mehanizme, ki bi redno preverjali stanje in neodvisnost medijev v posameznih državah članicah. Predlagajo popolno transparentnost pri pisanju medijske zakonodaje, popolno sledljivost vseh predlogov, ki so bili v zakonodajo vključeni, ter obrazložitev za vse predloge, ki so bili v postopku zavrnjeni.

V luči že dalj časa trajajoče medijske krize si prizadevajo za vzpostavitev "novih založniških poslovnih modelov, ki omogočajo kakovostno novinarstvo in podporo tistim, ki delajo v sektorju". Zahtevajo pripravo ustreznih mehanizmov za zaposlovanje novinarjev in podporo kakovostnemu preiskovalnemu novinarstvu.

Milijon podpisov morajo zbrati do 18. avgusta. Evropsko državljansko pobudo za medijski pluralizem je sprožila organizacija European Alternatives skupaj z Mednarodnim zavezništvom novinarjev. Povezuje nekaj sto organizacij in društev iz celotne Evrope.
Za pojasnila smo poprašali tudi Giovannija Meloglija, predstavnika Mednarodnega zavezništva novinarjev.


Kaj želite doseči z iniciativo?

Evropsko komisijo želimo obvezati, da prevzame pristojnosti in odgovornost za obrambo medijske pluralnosti ter neodvisnosti medijev v državah članicah.

Ko v neki državi pride do točke, kjer sta obe vrednoti jasno in nedvoumno ogroženi, bi morala Komisija intervenirati. Pride lahko namreč tudi do spodkopavanja osnovnih ravnovesij demokracije.

Lahko predstavite kakšen primer?

Začnimo z Evropsko unijo samo. V njej je nekakšno neravnovesje med njenimi vrednotami in načeli ter ravnanjem EU-ja v njihovo obrambo.

Dober primer iz preteklosti je Italija. Predsednik vlade je bil tudi lastnik skoraj vseh zasebnih medijev. Obenem je s svoje politične funkcije lahko nadziral tudi javne medije. V tem primeru Evropska komisija ni bila sposobna poseči v situacijo in pritisniti Italijo k spremembam.

Bolj svež primer je Madžarska. Pod Viktorjem Orbanom so luč dneva ugledali zakoni proti medijski svobodi in proti novinarjem samim. Tudi tokrat Komisija ni mogla intervenirati. Odgovor je vedno isti: "Oprostite, nismo pristojni."

Naša iniciativa želi rešiti ta problem. Komisiji želimo podeliti potrebne pristojnosti ter ji naložiti, da izdela tudi potrebna pravna orodja.

Kako bo postopek potekal?

Konkretnega pravnega besedila nismo izdelali. Komisiji želimo najprej povsem jasno predstaviti, kako nujno je, da nase prevzame pristojnost za medijski pluralizem. Ko jo bo sprejela, mora Komisija sama pripraviti osnutek direktive in pognati običajen evropski zakonodajni postopek. Ta vključuje predlog Komisije, odločanje v Evropskem parlamentu in na Svetu.

Če se po domače izrazim, naš predlog izvira iz zdrave pameti. Naloga Evropske unije in njenih mehanizmov je, da pripravi tudi podrobne analize situacije in da harmonizira protimonopolne zakonodaje na evropski ravni. Mi predlagamo pripravo neodvisnih medijskih regulatornih organov, da se izognemo situacijam, kot sta italijanska in madžarska. Tam so medijski regulatorji brez dvoma pod političnim vplivom. Želimo tudi jasnejšo opredelitev konflikta interesov, da se ne bo neki medijski tajkun zavihtel še na mesto predsednika vlade, na primer.

Eno večjih vprašanj zadnjih let je financiranje medijev. Sosledje argumentov gre takole: mediji so t. i. četrta veja oblasti in brez dobrih, neodvisnih medijev je ogrožena sama demokracija. Vse več medijev propada, ker se sesuvajo temelji njihovega financiranja. Bi morala vstopiti država in jih podpirati z javnim denarjem - še posebej raziskovalno novinarstvo?

Absolutno. Vsekakor. Trdno sem prepričan, da je nujno ohranjati dobro novinarstvo in dostop do dobrih informacij. To vključuje javne medijske hiše, sistem dostopa do javnih informacij in - javne medijske sklade.

Seveda morajo takšni skladi delovati pod močnim nadzorom in povsem trasparentno, da se denar uporabi le za ohranjanje medijev, neodvisnih od političnih centrov moči.

Seveda imamo tudi na področju medijev prosti trg. Menim pa, da kljub temu potrebujemo visokokakovostne primere, ki bodo vsem ostalim lahko za zgled preiskovalnega novinarstva.

Pod Vikorjem Orbanom so luč dneva ugledali zakoni proti medijski svobodi in proti novinarjem samim. Tudi tokrat Komisija ni mogla intervenirati. Odgovor je vedno isti: "Oprostite, nismo pristojni." Naša iniciativa želi rešiti ta problem. Komisiji želimo podeliti potrebne pristojnosti ter ji naložiti, da izdela tudi potrebna pravna orodja.

Giovanni Melogli

Absolutno. Vsekakor. Trdno sem prepričan, da je nujno ohranjati dobro novinarstvo in dostop do dobrih informacij.

Melogli na vprašanje, ali bi moral medije podpreti tudi javni denar

Zahtevamo javno objavo imena lastnikov medijev in afiliacije vseh medijskih delavcev s posameznimi političnimi strankami in gospodarskimi elitami.

Iniciativa