Japonske šole otroke vozijo na ekskurzije v pristanišča, v katerih si nato ogledujejo ubite kite in se jih dotikajo. Foto: EPA
Japonske šole otroke vozijo na ekskurzije v pristanišča, v katerih si nato ogledujejo ubite kite in se jih dotikajo. Foto: EPA
Kit grbavec
Kit grbavec je bil podobno kot drugi veliki kiti dolgo priljubljena tarča kitolovcev. Nekoč se je ta vrsta že znašla na robu preživetja, saj se je število populacije znižalo za 90 odstotkov, nato pa je bil leta 1966 sprejet moratorij za njihov lov. Danes po svetu živi okoli 80.000 kitov grbavcev, ki so dolgi med 12-15 metrov, tehtajo okoli 36.000 kilogramov in vsako leto preplavajo 25.000 kilometrov. Foto: EPA

Za potrebe domorodnega prebivalstva okoli Arktike (ZDA in Rusije) imajo kvote 67 grenlandskih kitov letno in 140 sivih kitov letno. Karibski otok Bequia v državi Sv. Vincenc in Grenadini ima za šestletno obdobje 2013-18 kvoto skupaj 24 kitov grbavcev. Grenlandija pa je zdaj dobila kvoto 176 kitov ščukarjev, dva grenlandska kita, 19 brazdastih kitov in 10 kitov grbavcev letno.

Kit Janez
Se še spomnite Janeza? Kit grbavec, ki so ga na Obali poimenovali Janez, se je februarja leta 2009 več kot dva tedna zadrževal v Piranskem zalivu. Grbavec je k nam takrat priplaval prvič, čeprav so ga v Jadranskem morju enkrat že opazili. Foto: MMC RTV SLO

Mednarodna komisija za kitolov (IWC) je organ, ki je ustanovljen za izvajanje Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova. Konvencija, ki je bila ustanovljena leta 1946, se je v začetnem obdobju delovanja ukvarjala s kvotami za kitolov, v osemdesetih letih pa se je začela ukvarjati tudi z varstvom kitov in delfinov. Trenutno šteje 88 članic, Slovenija se ji je pridružila leta 2006. Od leta 2010 je slovenski komisar v njej Andrej Bibič. Zasedanje komisije pripravijo vsaki dve leti, na njem pa države pogodbenice razpravljajo o izvajanju mednarodne konvencije o ureditvi kitolova oziroma o odločitvah, povezanimi z ohranjanjem in upravljanjem populacij kitov v svetovnih morjih.

Delfini
Znanih je okoli 88 vrst kitov; med kite uvrščamo tudi delfine, čeprav običajno z izrazom kit označujemo le večje predstavnike. Delfini spadajo namreč v podred zobatih kitov in s tem v red kitov. V družino delfinov pa sodi tudi morda najbolj znan predstavnik delfinov, velika pliskavka. Foto: EPA
Japonska
Konzervirano kitovo meso na policah japonskih trgovin. A komisija že nekaj let opozarja, da uživanje kitovine zaradi škodljivih snovi lahko škodi zdravju človeka. Foto: EPA

Norveška in Islandija lovita legitimno na podlagi pridržka do moratorija za komercialni kitolov. Države članice Evropske unije, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in nekatere latinskoameriške države so pred nekaj dnevi prek diplomatskih kanalov izrazile poziv vladi Islandije, da pridržek umakne in konča komercialni kitolov.

Islandija
Ni le Japonska tista, ki skuša izigravati mednarodne dogovore in še naprej loviti kite. Neka islandska mikropivovarna je na začetku leta predstavila pivo Stedji, ki vsebuje kitovo meso. Šlo naj bi za 'zdravo alternativno tradicionalnemu pivu z nizko vrednostjo maščobe', so zapisali. Foto: EPA

Ob slovenski obali stalno živi populacija delfinov (vrsta velika pliskavka), tako da kiti torej živijo tudi pri nas. Če pa govorimo o kitih v ožjem pomenu, torej tistih velikih, se pri nas pojavljajo na vsakih nekaj let. Takšen primer je na primer brazdasti kit, ki v Tržaškem zalivu ni redek gost in se pojavlja v povprečju vsake tri leta.

Delfini
Razvpiti vsakoletni pokol delfinov v japonskem zalivu Taidži, ko ribiči v zaliv privabijo okoli 500 delfinov. Nekaj jih izpustijo, večino pa pobijejo za meso. Svet vsako leto izraža ogorčenje, Japonci pa vztrajajo, da gre za njihovo tradicijo, ki ni nič drugačna od ubijanja drugih za hrano. Foto: EPA
Kitolov
Pri opozarjanju na krutost kitolova sta najglasnejši organizaciji Greenpeace in Sea Shepherd. Foto: EPA
Kit
Kit - veličastno delo narave. Foto: EPA

Številnim se je zdela nekoliko neobičajna novica, da je Mednarodna komisija za kitolov (IWC) pretekle dni prišla v Portorož. Spraševali smo se, kaj ima Slovenija skupnega s kiti, a če vemo, da tudi delfini sodijo v red kitov, si lahko odgovorimo, da celo več, kot bi na prvi pogled mislili.

Ko govorimo o kitolovu, je najspornejša država brez dvoma Japonska, ki se bolj kot ne požvižga na odločitve mednarodnih organov o prepovedi komercialnega kitolova in ga spretno skuša predstavljati kot znanstveni kitolov. Zato je IWC v Portorožu sprejel resolucijo za zajezitev japonskega pobijanja kitov v imenu znanstvenega raziskovanja. Tokio se je v sezoni 2014-2015 na Antarktiki sicer odpovedal kitolovu, a je že napovedal, da se bo k tej dejavnosti v raziskovalne namene vrnil v sezoni 2015-2016. Japonska je sicer na Antarktiki v sezoni 2013-2014 pobila 250 pritlikavih kitov.

Gostovanje komisije v Sloveniji je služilo kot povod za odgovore na več vprašanj: koliko vrst kitov živi in kako pogosto pridejo v Tržaški zaliv, kdo in v kakšnih primerih kite sploh lahko lovi in ali je Japonska edina črna pika pri tem? To sta pojasnila Andrej Bibič, slovenski član Mednarodne komisije za kitolov, sicer zaposlen na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, in Tilen Genov z Univerze na Primorskem.

Kako to, da je komisija zasedala prav v Sloveniji? Kakšno vlogo igra naša država pri vprašanjih kitolova in kakšna stališča zastopa?
Komisija je zasedala pri nas na povabilo Slovenije. Slovenija sodeluje v mednarodnih prizadevanjih za varstvo ogroženih živali in rastlin ter se zavzema za njihovo trajnostno rabo, kadar je ta raba potrebna, ohranjanje kitov in delfinov pa je del teh prizadevanj. Smo kot država z ohranjeno in izstopajoče veliko biotsko raznovrstnostjo ter velikim interesom za izmenjavo izkušenj z različnih področij zainteresirani, da sodelujemo v mednarodnih prizadevanjih za varstvo ogroženih živali in rastlin. Zavzemamo se za njihovo trajnostno rabo, kadar je ta raba potrebna, ne glede na to, za katero vrsto ogrožene živali gre. Tako tudi za ohranjanje kitov in delfinov, ki navsezadnje obiskujejo naše morje redno ali občasno.

Povabilo smo se odločili oddati tudi na podlagi izjemno pozitivne ocene sekretariata Mednarodne komisije za kitolov o sposobnostih in konkurenčnosti naših kongresnih centrov (Hotelov Bernardin). Sekretariat namreč zagotavlja in financira večino organizacije, ki je potrebna za delovanje tega zasedanja. Gostitev takšnih dogodkov ob zelo majhnem vložku prinaša tudi velik pozitiven učinek za slovensko gospodarstvo. Dogodek je bil tudi odlična priložnost za promocijo Slovenije, njenih naravnih lepot, kulinarike, kulturne dediščine in naših pristopov k ohranjanju narave. Na osnovi vseh teh dejstev je nato padla skupna odločitev ministrstev za kmetijstvo in okolje, zunanje zadeve ter gospodarski razvoj in tehnologijo, da s podporo Hotelov Bernardin ponudi gostitev zasedanja Mednarodne komisije za kitolov septembra v Portorožu. Predtem je bilo maja v vseh pogledih zelo uspešno izvedeno gostiteljstvo Znanstvenega odbora Mednarodne komisije za kitolov v Sava Hotelih na Bledu.

Katere so najpomembnejša odprta vprašanja, ki ste jih obravnavali v Portorožu?
Najpomembnejša odprta vprašanja tega zasedanja so bila odločitev o kvoti za kitolov prebivalcev Grenlandije za namene samooskrbe, ustanovitev zavarovanega območja za kite, kjer se kitolov ne izvaja ("whale sanctuary"), v južnem Atlantiku, japonski mali priobalni kitolov, odločitev o načinu ugotavljanja primernosti japonskih programov kitolova za znanstvene potrebe in spremembe, potrebne za boljše delovanje vseh delovnih teles te komisije.

Kitolov sicer ni v celoti prepovedan, dovoljen je v nekaterih državah za potrebe tamkajšnjega domorodnega prebivalstva. Katere države so to in o kakšnih številkah govorimo, koliko kitov je dovoljeno uloviti?
Za potrebe domorodnega prebivalstva okoli Arktike (ZDA in Rusije) imajo kvote 67 grenlandskih kitov letno in 140 sivih kitov letno. Karibski otok Bequia v državi Sv. Vincenc in Grenadini ima za šestletno obdobje 2013-18 kvoto skupaj 24 kitov grbavcev. Grenlandija pa je zdaj dobila kvoto 176 kitov ščukarjev, dva grenlandska kita, 19 brazdastih kitov in 10 kitov grbavcev letno.

Pri vprašanjih zaščite kitov se kot najbolj težavno oziroma "lakomno" predstavlja Japonsko, ki si po tem, ko ji je haaško sodišče (ICJ) prepovedalo kitolov na Antarktiki, češ, da gre pri tem za komercialni, in ne znanstveni kitolov, prizadeva za spremenjeno obliko kitolova in uvedbo malega priobalnega kitolova. "Naša pravica je, da ulovimo in pojemo kita, ki plava v naših vodah," je pred kratkim dejal predsednik tamkajšnje kitolovne družbe. Kaj natančno želijo Japonci in na čem skušajo utemeljiti svoje zahteve?
Japonska t. i. znanstveni kitolov izvaja v mednarodnih vodah, v severnem Tihem oceanu in v Južnem oceanu okrog Antarktike. Meddržavno sodišče v Haagu je v sporu med Japonsko in Avstralijo presojalo, ali je ta kitolov izpolnjeval pogoje iz konvencije, in presodilo, da teh pogojev za kitolov za znanstvene namene ni izpolnjeval. Iz te sodbe zdaj izhaja vrsta razlag, zakaj to ni bil kitolov za znanstvene namene. Japonska namerava kitolov za znanstvene namene konec leta 2015 nadaljevati, hkrati pa se je zavezala, da bo spoštovala sodbo sodišča. Kakšen bo ta program, koliko bo imel še vključenega vzorčenja z ulovom kitov in koliko z metodami, ki niso smrtne, trenutno ni jasno. To naj bi postalo jasneje prihodnje leto, ko bodo predstavili nov program in bo ta podvržen znanstveni presoji.

Glede malega priobalnega kitolova pa Japonska ne glede na to, ali lovi v lastnih ali mednarodnih vodah, potrebuje kvoto IWC-ja. Japonska se je zavedala, da na tem zasedanju kvote ne more dobiti in je tudi ni dobila, ker znanstveni odbor, ki da komisiji mnenje, ali odvzem določenega števila kitov vpliva na ugodno stanje populacije, še ni izvedel vseh potrebnih simulacij. Na tem zasedanju je Japonska predvsem želela dobiti odziv in utemeljitve drugih držav glede komercialnih elementov, ki so po njenem mnenju legitimni, kadar se lovi in prodaja populacije kitov, ki niso ogrožene. Na koncu predlog za kvoto ni dobil potrebne 75-odstotne večine in kvote tako niso dobili.

Je po vašem mnenju sploh še treba v današnjem času, ko imamo na voljo toliko različne hrane, za meso loviti prav kite, do katerih ima veliko ljudi spoštljiv odnos že zaradi njihove velikosti in ogroženosti?
Lov ogroženih vrst kitov naj se ne bi izvajal in s tem se načelno strinjajo vse vpletene države, tudi kitolovne. Eden izmed razlogov za to logiko, ki je osnova tudi za stališče držav članic EU-ja, je, da so kiti in delfini živalske vrste, ki imajo tudi ključno vlogo v ekosistemu, večina pa ima tudi zelo dolg življenjski cikel. Zato naj bi bili vir prehrane samo v tistih delih sveta, kjer se prebivalstvo ne more samooskrbovati z drugimi viri hrane. Trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami pa v določenih primerih lahko predstavlja velik pritisk na čim večji ulov teh živali in posledično pomembno grožnjo stanju ohranjenosti teh vrst, zato naj bi bilo komercializacije čim manj.

Fotografije, ki prihajajo vsako leto iz Japonske, ko razkosavajo ujete kite in delfine, so precej grozljive. Ampak ali ne gre po drugi strani pri tem tudi za nekakšno zahodnjaško hinavščino, saj pač nismo navajeni, da se kit znajde na krožniku, a zaradi mesa ubijamo krave, prašiče in tako naprej. Je v tem pogledu sploh kakšna razlika med uživanjem kita ali goveda oziroma piščanca?
Razumevanje, kaj je sprejemljivo jesti in kaj ne, je zelo odvisno od verskega ozadja, geografskega območja, osebnega prepričanja in še česa. Države, ki so tradicionalno uživale meso kitov in delfinov, seveda menijo, da te razlike ni, in izpostavljajo, da npr. v nekaterih državah ne jedo krav iz verskih razlogov. Tudi na tem zasedanju pa je bilo izpostavljeno, da ima zaradi vedno večjega onesnaženja morij in oceanov tudi meso kitov ponekod visoke vsebnosti zdravju škodljivih snovi.

Japonska menda ni edina država, ki ne spoštuje prepovedi komercialnega kitolova, da se prebrati, da "po svoje" delata tudi Islandija in Norveška?
Tako je. Norveška in Islandija lovita legitimno na podlagi pridržka do moratorija za komercialni kitolov. Države članice Evropske unije, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in nekatere latinskoameriške države so pred nekaj dnevi prek diplomatskih kanalov izrazile poziv vladi Islandije, da pridržek umakne in konča komercialni kitolov.

Ko lovci ulovijo tako ogromno žival, kot je kit, katere njene dele vse lahko prodajo? Verjetno ne le meso ...
Domorodni prebivalci praviloma uporabijo vse njene dele, delov pa praviloma ne prodajajo. Mehke dele praviloma pojedo, kosti pa uporabljajo za druge namene, npr. vose in manjše kosti kot obešalnike za sušenje rib, žile namesto vrvic za šivanje, hrbtenična vretenca za stole ipd.

V vodah in morjih katerih držav se zadržuje največ kitov? Kdaj traja kitolovna sezona, ko je kite dovoljeno loviti?
Kiti so izredno mobilne živali, ki se redno gibljejo med vodami različnih držav, prav tako pa živijo v mednarodnih vodah. Le redke vrste se zadržujejo v vodah zgolj ene države. Največ velikih kitov, ki so predmet kitolova, se zadržuje v oceanih, na splošno so v času razmnoževanja v vodah okrog ekvatorja, v toplejših delih leta pa blizu polov, kjer je takrat veliko krila in rib. Kitolovna sezona je tako na severni polobli v času našega poletja, med majem in septembrom. Na južni polobli pa je ta sezona v času njihovega poletja (torej naše zime) med novembrom in marcem.

Katerih vrst kitov je največ v svetovnih morjih in koliko?
Glede na to, da med kite pravzaprav spadajo tudi delfini in pliskavke, je pravzaprav največ tistih vrst, ki niso predmet kitolova.

So ogrožene vse vrste?
To vprašanje je bolj kompleksno, kot se morda zdi na prvi pogled. Nekatere vrste so ogrožene globalno. To pomeni, da za celotno vrsto obstaja nevarnost, da izumre. Primeri teh vrst so na primer severnoatlantski gladki kit ob vzhodnih obalah ZDA in Kanade, novozelandska kratkogobčna pliskavka, vrsta delfina, ki jo najdemo le okoli Nove Zelandije, ter kalifornijska rjava pliskavka, ki živi le na severu Kalifornijskega zaliva v Mehiki. So pa tudi vrste, ki globalno niso ogrožene, so pa v nekaterih delih sveta lahko ogrožene posamezne populacije. Biološko namreč ne gledamo le na vrste kot takšne, temveč tudi populacije v različnih delih sveta, kar se odraža tudi na mednarodnem Rdečem seznamu ogroženih vrst. Tako so na primer vse vrste kitov in delfinov v Sredozemlju na omenjenem seznamu opredeljene kot ranljive, ogrožene ali celo kritično ogrožene, medtem ko populacije teh istih vrst v nekaterih drugih delih sveta niso ogrožene. Za nekatere vrste ali populacije pa ni mogoče zanesljivo trditi, ali so ogrožene ali ne, ker zanje ni dovolj podatkov, saj je preučevanje kitov, še posebej tistih vrst, ki živijo daleč od obal, izredno težavno.

Poleg kitov ste v Portorožu razpravljali tudi o delfinih. Je tudi zanje mednarodna komisija (IWC) določila kakšna pravila in kvote ali je lov na delfine povsem nereguliran? Vsako leto januarja, spet iz Japonske, prihajajo fotografije o tradicionalnem pokolu v zalivu Taidži ... Ima to urejeno vsaka država posebej?
Lov na delfine v vodah pod nacionalno pristojnostjo ni v pristojnosti te komisije, ker so med državami članicami velika razhajanja in do zdaj nikoli ni bilo dovolj velike podpore (75 %) za takšno odločitev. Pristojnost urejanja tega lova ima vsaka država posebej, Evropska unija ima prepoved vsakovrstnega lova v vodah EU-ja. Ob tem je morda dobro pojasniti, da Grenlandija in Ferski otoki, ki so del Kraljevine Danske, niso del EU-ja. Se pa znanstveni odbor in odbor za ohranjanje ukvarjata z dejavnostmi, ki prispevajo tudi k ohranjanju malih kitov in delfinov.

Na slovenski obali je pojav kita prava atrakcija, tako rekoč te živali ne moremo videti. Kako pogosto pa kiti pridejo v Jadransko morje?
Med kite pravzaprav spadajo tudi vse vrste delfinov. Ob slovenski obali stalno živi populacija delfinov (vrsta velika pliskavka), tako da kiti torej živijo tudi pri nas. Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce populacijo delfinov pri nas preučuje in spremlja od leta 2002, tako da je danes ta populacija že razmeroma dobro poznana, naše vode pa uporablja za vse vidike svojega življenja.

Če pa govorimo o kitih v ožjem pomenu, torej tistih velikih, se pri nas pojavljajo na vsakih nekaj let. Takšen primer je na primer brazdasti kit, ki v Tržaškem zalivu ni redek gost in se pojavlja v povprečju vsake tri leta. Ta vrsta je tudi redno navzoča v nekaterih delih Sredozemlja. Drugače je s kitom grbavcem, ki je v celotnem Sredozemlju redkost, zato je bilo toliko presenetljiveje, ko se je ta vrsta leta 2009 pojavila pred Piranom. Razlogi, zakaj se veliki kiti pojavljajo pri nas, so različni, predvsem pa je težko ugotavljati namene posamezne živali.

Delfinov je v Jadranskem morju zagotovo več kot kitov. Kako se v zadnjih letih giba populacija delfinov v Jadranskem morju?
Teh podatkov za celotni Jadran za zdaj ni. Prve ocene številčnosti delfinov so bile pridobljene pred kratkim, vendar teh ocen ni mogoče primerjati z ničimer, saj za nazaj teh podatkov nimamo. Za Tržaški zaliv so raziskovalci društva Morigenos ugotovili, da ga redno uporablja od 70 do 100 delfinov. Številka med leti sicer niha, vendar je v zadnjih 12 letih razmeroma stabilna.

Zasedanja komisije za kitolov vedno spremljajo tudi protesti okoljevarstvenikov. So aktivisti prišli tudi v Portorož?
Tudi v Portorož so prišli aktivisti nekaj organizacij, najopaznejši so bili aktivisti organizacije Sea Shepherd. Vsi protesti so potekali miroljubno in brez izgredov ali motenja poteka zasedanja.

Za potrebe domorodnega prebivalstva okoli Arktike (ZDA in Rusije) imajo kvote 67 grenlandskih kitov letno in 140 sivih kitov letno. Karibski otok Bequia v državi Sv. Vincenc in Grenadini ima za šestletno obdobje 2013-18 kvoto skupaj 24 kitov grbavcev. Grenlandija pa je zdaj dobila kvoto 176 kitov ščukarjev, dva grenlandska kita, 19 brazdastih kitov in 10 kitov grbavcev letno.

Mednarodna komisija za kitolov (IWC) je organ, ki je ustanovljen za izvajanje Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova. Konvencija, ki je bila ustanovljena leta 1946, se je v začetnem obdobju delovanja ukvarjala s kvotami za kitolov, v osemdesetih letih pa se je začela ukvarjati tudi z varstvom kitov in delfinov. Trenutno šteje 88 članic, Slovenija se ji je pridružila leta 2006. Od leta 2010 je slovenski komisar v njej Andrej Bibič. Zasedanje komisije pripravijo vsaki dve leti, na njem pa države pogodbenice razpravljajo o izvajanju mednarodne konvencije o ureditvi kitolova oziroma o odločitvah, povezanimi z ohranjanjem in upravljanjem populacij kitov v svetovnih morjih.

Norveška in Islandija lovita legitimno na podlagi pridržka do moratorija za komercialni kitolov. Države članice Evropske unije, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in nekatere latinskoameriške države so pred nekaj dnevi prek diplomatskih kanalov izrazile poziv vladi Islandije, da pridržek umakne in konča komercialni kitolov.

Ob slovenski obali stalno živi populacija delfinov (vrsta velika pliskavka), tako da kiti torej živijo tudi pri nas. Če pa govorimo o kitih v ožjem pomenu, torej tistih velikih, se pri nas pojavljajo na vsakih nekaj let. Takšen primer je na primer brazdasti kit, ki v Tržaškem zalivu ni redek gost in se pojavlja v povprečju vsake tri leta.