Tako je pesnica in pisateljica Neža Maurer zapisala v svoji novi pesniški knjigi, ki nosi naslov Ljubezenski triptih. Kot je na današnji predstavitvi knjige, ki je sovpadel s svetovnim dnevom poezije, dejala izjemno vitalna in hudomušna 84-letna ustvarjalka, je zbirka pesmi nastajala več desetletij. Vsebinsko jo sestavljajo tri zaključene celote: v prvem delu z naslovom Hrepenenje - št. 1000 (lice ob licu lepote) se je posvetila hrepenenju, v drugem z naslovom Iste besede ne pomenijo vselej isto se je posvetila tisočerim obrazom ljubezni, v tretjem pa vlakom, ki so ji že od nekdaj zelo ljubi, zato ni čudno, da ga je poimenovala Vlaki vabijo.

"Prvi cikel je o hrepenenju, o rožah, napisala sem ga po ciklu del slikarke Stanislave Sluga. Resnično so me tiste njene slike prevzele, to je bilo samo hrepenenje, zato je tudi ta prvi del knjige tako poimenovan," je Maurerjeva pojasnila ozadje nastanka cikla.

Drugi cikel je posvečen neuničljivi zaljubljenosti oziroma ljubezni, ki jo je pesnica skozi leta ves čas dopolnjevala. "To ni tista uresničena ljubezen, mogoče je bila en čas, toliko kot moški zdržijo (smeh). Namreč ne vem, ali sem že kdaj slišala, da bi moški rekel: 'To sem pa ljubil celo življenje.' Jaz tega še nisem slišala. Pri meni pa ni umrlo in so nastajale pesmi v daljšem časovnem obdobju. In čeprav se je človek čisto spremenil, je bil meni še vedno najdražji. Mogoče je v tem tudi nekaj egoizma, kajti ko sem bila z njim, sem pisala kot navita, pesmi so kar nastajale," se spominja Maurerjeva. Kot pravi, še danes ne zna pojasniti, zakaj ne prej ne potem ni mogla pisati tako brez težav. "Meni so se takrat tako rekoč rojevale narejene pesmi."

"Enkrat sem mu rekla: 'Imam občutek, da ti, vsakokrat ko sva skupaj, kradem misli. Odvrnil je: Ti kar kradi, saj sem jaz tako len.' To je bilo dovoljenje, da smem krasti še naprej," se z nasmehom na ustih spominja pesnica, ki zdaj živi in ustvarja v Škofji Loki.

V tretjem ciklu se je posvetila vlakom. "Takrat še ni bilo toliko avtomobilov, avtobusov nisem marala, silno rada pa sem imela vlake. Če sem recimo šla v Pulj, to ni bilo zato, da bom videla morje, ampak da se bom šest ur vozila. Ali pa iz Ljubljane v Beograd: osem ur. Meni je bilo lepo. Ti razgledi, to udarjanje vlakov, sicer me vse moti, na vlaku pa me ni nič, in sem mirno spala," pojasnjuje, kako so se v knjigi znašle pesmi, povezane z vlaki.

Pri nastanku knjige je bil pesnici v veliko pomoč Marko Črtalič, ki je napisal tudi spremno besedo. Sodelovanje, ki zdaj traja že več kot 20 let, se je začelo, ko ga je pesnica enkrat prosila, ali lahko na glas prebere eno njeno pesem, saj ni bila čisto prepričana o njej. "In Neža je rekla: 'Če ti bereš pesem na glas, jo začutim drugače, in čutim, ali je nekaj super ali ni.' In tako sva nadaljevala sodelovanje tudi pri nadaljnjih knjigah." Kot je pojasnil, sta tudi pri Ljubezenskem triptihu sodelovala na utečen način: on je na glas bral pesmi, potem pa je sledilo njihovo piljenje.

Knjigo, ki je izšla pri založbi Sanje, je oblikovala Jana Pečečnik, ilustriral pa Edi Sever. "Kar je Ronaldo za Real, je Neža za Škofjo Loko. Nič drugega se ne dogaja kot komemoracije in pasijoni, Neža pa je vnesla humor in življenje," je na današnji predstavitvi polaskal pesnici.

Plodna kariera, ki traja že več kot šest desetletij
Leta 1930 rojena pesnica piše literaturo za otroke, mladino in odrasle, poezija pa zajema največji del njenega opusa. Podpisala se je pod več kot 20 pesniških zbirk za odrasle in približno toliko tudi za otroke, napisala pa je tudi več kot 80 radijskih otroških iger in oddaj, za katere je prejela številne nagrade, od nagrade Prešernovega sklada do Levstikove nagrade. Kot so zapisali pri založbi, je s svojim delom zlasti poezijo, pustila trajen pečat v slovenskem književnem prostoru, ki ga sooblikuje že več kot šest desetletij.