Leta bogate in uspešne kariere je kronala z največjimi nagradami, ki jih posameznik lahko prejme za ustvarjalno delo v kulturi. A to je le nekaj presežnih navedkov, ki opredeljujejo življenje in delo Vilme Bukovec. Kakšno je njeno življenje zdaj, kako pomembni so lepi spomini in kje najde uteho zrelih let?

To so bile iztočnice za živahen pogovor z Ljerko Belak in številnimi poslušalci, ki so sodelovali v oddaji.

Opravičilo za izgubljene robčke
Nekdanja sodelavka Vilme Bukovec iz ljubljanske Opere je poklicala le zato, da bi se opravičila za nekaj izgubljenih robčkov naše gostje, ki jih je med pranjem odplaknila voda. Nikoli ni zbrala poguma, da bi se opravičila, pa je izkoristila priložnost. A med življenjskimi zgodbami, ki so jih poslušalci povezali z ustvarjanjem gospe Bukovčeve, je bilo največ takšnih, povezanih z mladostnimi obiski opernih predstav, ki so jim nekdanji dijaki sledili stoje z golobišča.

Sicer pa se Vilma Bukovec še dobro spomni svojega prvega nastopa leta 1929, ko je kot devetletna deklica nastopila v trebanjski cerkvi. In tudi nastopa v Gonarsu med bivanjem v taborišču, ko je trem obsojenim na smrt izpolnila zadnjo željo in jim zapela Ave Marijo. In tudi kitajska pesmica, ki se je je naučila med turnejo po najbolj obljudeni državi sveta, ji ni ušla iz spomina.