Danes je umetna oploditev povsem vsakdanji postopek, ki veliko ženskam pomaga do želenega naraščaja. Foto: MMC RTV SLO
Danes je umetna oploditev povsem vsakdanji postopek, ki veliko ženskam pomaga do želenega naraščaja. Foto: MMC RTV SLO
Prvo znano naselje na ozemlju današnjega Istanbula (ali Carigrada) se je imenovalo Bizanc. Ustanovili so ga dorski priseljenci iz Megare okoli leta 660 pred n. št. Ko je Konstantin I. Veliki leta 330 mesto razglasil za novo vzhodno prestolnico Rimskega cesarstva, je mesto postalo znano kot Konstantinopel. Danes velja za največje mesto v Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče. Foto: Darja Mihalič
Iman
Iman in Bowie sta se poročila leta 1992. Foto: EPA
Operacija srca v UKC-ju
Leta 1971 je južnoafriški kirurg dr. Christian Barnard v Capetownu prvič uspešno presadil človeško srce. Foto: BoBo
Jaser Arafat
Leta 1982 je Jaser Arafat, vodja Palestinske osvobodilne organizacije, podpisal sporazum, s katerim je priznal resolucije ZN-a o obstoju Izraela. Foto: EPA
Lance Armstrong
Armstrong je bil sedem let zvezda Toura, vendar so mu leta 2012 odvzeli vseh sedem zmag (1999-2005) zaradi dopinga. Foto: EPA
Letalo concorde
Concorde je veljal za najvarnejše letalo vse do 25. julija 2000, ko je v nesreči v Parizu umrlo vseh devet članov posadke, 100 potnikov in pet ljudi na tleh. Foto: EPA
Felipe Massa
Felipe Massa se je kmalu po nesreči, ko mu je majhen delec priletel naravnost v čelado, vrnil na dirkališče. Foto: EPA

Par se je pred njenim rojstvom devet let trudil, da bi spočel otroka. Ker sta imela težave, je Lesley obiskala zdravnika Particka Steptoeja in Roberta Edwardsa, ki prihodnjima staršema takrat nista povedala, da je postopek in vitro le poskusen in da se po tem postopku ni rodil še noben otrok.

Edwards, biolog in Nobelov nagrajenec za medicino iz leta 2010, je na britanski univerzi leta 1980 z ginekologom Steptoejem odprl prvo kliniko za umetno oploditev. Sprva je njuna dejavnost sprožila burne razprave strokovnjakov, nato pa je metoda umetne oploditve postala ena najučinkovitejših za neplodne pare.

Louisini starši so z umetno oploditvijo spočeli tudi njeno mlajšo sestro Natalie. Ta je leta 1999 rodila zdravo hčerko in s tem zaprla usta nasprotnikom umetne oploditve, ki so trdili, da bodo otroci, spočeti na tako "nenaraven" način, podvrženi še nepoznanim genetskim in drugim motnjam.


Leta 306 je bil Konstantin razglašen za rimskega cesarja.

Leta 1261 so Nikejci zasedli Konstantinopel in tako omogočili obnovitev Bizantinskega cesarstva.

Leta 1575 se je rodil nemški jezuit, matematik, optik in astronom Christoph Scheiner.

Leta 1593 je Henrik IV. javno prestopil iz protestantizma v rimskokatoliško veroizpoved.

Leta 1768 se je rodil britanski popotnik po Bližnjem vzhodu in osrednji Afriki William George Browne, ki je Evropejcem prvi opisal muslimanski sultanat Dafur v današnjem Sudanu.

Leta 1799 je Napoleon pri Abukirju (Egipt) porazil 10.000-glavo turško armado.

Leta 1844 se je rodil ameriški slikar in kipar Thomas Eakins.

Leta 1848 se je rodil britanski državnik Arthur James Balfour. Od leta 1902 do 1905 je bil ministrski predsednik in soustanovitelj antante.

Leta 1851 se je rodil slovenski slikar Ludvik Grilc, ki je slikal in kopiral predvsem cerkvene slike in freske, pa tudi portrete in krajine.

Leta 1866 je ameriški kongres uvedel čin general armade, ki ga je prvi prejel Ulysses Grant.

Leta 1870 se je rodil ameriški slikar Maxfield Parrish.

Leta 1880 se je v Malem Gabru pri Stični rodil slovenski pisatelj Ivan Zorec.

Leta 1894 se je rodil srbski nacionalist Gavrilo Princip, ki je leta 1914 v atentatu ubil avstrijskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo.

Leta 1898 so Združene države Amerike napadle Portoriko.

Leta 1902 se je rodil ameriški filozof Eric Hoffer.

Leta 1905 se je rodil judovski pisatelj Elias Canetti, ki je leta 1981 dobil Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1909 je francoski pilot in letalski konstruktor Louis Bleriot v letalu, ki ga je sam skonstruiral, prvi preletel Rokavski preliv med Calaisom in Dovrom.

Leta 1920 je bilo vzpostavljeno prvo dvosmerno radijsko oddajanje prek Atlantika.

Leta 1934 so nacisti vdrli v vladno palačo na Dunaju in ubili kanclerja Engelberta Dollfussa ter poskušali prevzeti oblast v državi, kar se jim ni posrečilo.

Leta 1939 se je v Ljubljani začel petdnevni kongres Kristusa Kralja.

Leta 1945 so Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone: sovjetsko, britansko, ameriško in francosko. Razdelitev je veljala do ustanovitve obeh nemških držav.

Leta 1946 se je ob prvem podvodnem jedrskem poskusu pri atolu Bikini potopila ladja USS Saratoga.

Leta 1952 je Portoriko dobil avtonomijo znotraj ZDA.

Leta 1955 se je rodila ameriška manekenka somalijskega rodu Iman Mohamed Abdulmajid, tudi soproga pevca Davida Bowieja.

Leta 1956 sta v megli južno od otoka Nantucket trčili dve ladji, nesreča je zahtevala 51 žrtev.

Leta 1957 je bila v Tuniziji odpravljena monarhija in razglašena republika, ki jo je vodil prvi predsednik Habib Burgiba.

Leta 1963 je umrl slovenski gledališki režiser Milan Skrbinšek.

Leta 1967 se je rodil ameriški filmski in televizijski igralec Matt LeBlanc, najbolj znan po vlogi Joeja v nanizanki Prijatelji.

Leta 1969 je Richard Nixon razglasil novo doktrino v vietnamski vojni, v kateri je pričakoval, da se bodo azijske zaveznice same vojaško branile.

Leta 1971 je južnoafriški kirurg dr. Christian Barnard v Capetownu prvič uspešno presadil človeško srce.

Leta 1973 je Nasa izstrelila sondo Mars 5.

Leta 1976 je Jim Montgomery na olimpijskih igrah v Montrealu razdaljo 100 metrov v prosti tehniki prvi preplaval hitreje od 50 sekund. Ameriški plavalec je dosegel čas 49,99.

Leta 1978 se je rodila Angležinja Louise Joy Brown, prvi otrok iz epruvete. Louise se je rodila staršema Lesley in Johnu Brownu.

Leta 1982 je Jaser Arafat, vodja Palestinske osvobodilne organizacije, podpisal sporazum, s katerim je priznal resolucije ZN-a o obstoju Izraela.

Leta 1984 je Rusinja Svetlana Jevgenjevna Savicka kot prva ženska opravila vesoljski sprehod.

Leta 1986 je umrl ameriški filmski režiser Lester Anthony "Vincente" Minnelli, ki je med drugim režiral filme Amerikanec v Parizu, Dom na griču, Štirje jezdeci apokalipse in Dva tedna v drugem mestu.

Leta 1992 so se v Barceloni začele 25. poletne olimpijske igre. Nastopilo je 9.356 športnikov iz 169 držav. Najuspešnejši udeleženec iger je bil ruski telovadec Vitalij Ščerbo s šestimi zlatimi medaljami.

Leta 1993 je umrl slovenski gledališki igralec Maks Furijan, ki se je proslavil z nastopi v številnih gledaliških vlogah, uveljavil pa se je tudi kot odličen filmski igralec.

Leta 1994 sta državi Izrael in Jordanija podpisali mirovni sporazum.

Leta 1998 je ameriška mornarica splavila letalonosilko USS Harry S. Truman.

Leta 1999 je Američan Lance Armstrong prvič postal zmagovalec kolesarske Dirke po Franciji, na kateri je bil nato še naslednjih šest let gospodar. Potem ko je leta 2012 Ameriška protidopinška agencija razkrila kolesarjev izpopolnjen sistem dopingiranja, so mu odvzeli vseh sedem zmag (1999-2005) s Toura.

Leta 2000 je ob vzletu iz pariškega letališča Charles de Gaulle strmoglavil concorde, v nesreči je umrlo 109 potnikov in članov posadke ter še pet ljudi na tleh.

Leta 2009 je voznik formule 1 Felipe Massa na kvalifikacijah pred VN Madžarske doživel hudo nesrečo. Pred njim je vozil Rubens Barrichello, iz njegovega vozila je delec zletel ravno v Massovo čelado, zaradi česar je utrpel zlom lobanje. Massa je prestal več operacij, dirkati pa je spet začel naslednjo sezono.

Leta 2011 je malteški parlament z veliko večino podprl uzakonitev ločitve v tej večinsko katoliški državi. Zakon, ki dovoljuje ločitev, je začel veljati čez dobra dva meseca. Malta je bila pred tem edina članica Evropske unije, v kateri ločitev ni bila dovoljena. Prebivalci te otoške države so tako lahko zakon razveljavili le v tujini.

Leta 2012 je umrl gledališki in filmski igralec, dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča Trst, Livio Bogatec.

Leta 2012 je umrl avstrijski sodobni umetnik Franz West. Ustvarjal je inovativne kolaže, skulpture in instalacije, ki so nihale med igrivim in resnim ter provokativnim, gledalca pa vabile v interakcijo in sooblikovanje umetniškega dela.