Na današnji dan leta 1960 so bile ubite sestre Mirabal. Foto: EPA
Na današnji dan leta 1960 so bile ubite sestre Mirabal. Foto: EPA
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Po Edvardu Rusjanu se imenuje mariborsko letališče. Foto: BoBo
John Lennon
Lennon je protestno vrnil red britanskega imperija. Foto: Reuters
Christina Applegate je odraščala pred očmi televizijskih in filmskih gledalcev. Foto: EPA
Miran Trontelj
Miran Trontelj je umrl v 73. letu starosti. Foto: BoBo

Decembra 1999 je Generalna skupščina Združenih narodov 25. november z resolucijo 54/34 razglasila za mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami.

Združeni narodi so povabili vlade, mednarodne organizacije in nevladne organizacije, naj spodbujajo in razvijajo dejavnosti, ki bi ozavestile javnost o problematiki nasilja nad ženskami.

Ženske po svetu so predmet posilstev, nasilja v družini in drugih oblik nasilja, velikokrat pa se o tem nasilju ne govori, niti ni podatkov o tem, koliko žensk je bilo žrtev tovrstnega nasilja. Datum 25. november je bil izbran zato, ker je leta 1960 dominikanski diktator Rafael Trujillo dal na izjemno krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki.



Leta 1034
je bil ubit škotski kralj Malcolm II. Prestol je nasledil Duncan, sin njegove druge hčere, namesto Macbetha, sina njegove najstarejše hčere.

Leta 1542 je v bitki pri Solway Mossu angleška vojska premagala Škote.

Leta 1562 se je rodil španski pesnik in dramatik Felix Lope de Vega Carpio. V špansko dramatiko je vnesel idejo časti. Združil je komično in tragično, tradicijo in metaforiko visoke poezije. Znana so njegova dela Olmedski vitez, Ovčji kal in Najboljši sodnik je kralj. Napisal je okoli 1.800 komedij ter več kot 3.000 sonetov in je tako še z drugimi epi, romani in zgodovinskimi zapisi gotovo eden najplodnejših piscev v zgodovini književnosti. Vega je umrl leta 1635.

Leta 1795 je moral zadnji kralj neodvisne Poljske, Stanislav August Poniatowski, odstopiti in zbežati v Rusijo.

Leta 1835 se je rodil škotsko-ameriški poslovnež in človekoljub Andrew Carnegie.

Leta 1844 se je rodil nemški inženir Carl Friedrich Benz, izumitelj dvotaktnega plinskega motorja in enocilindrskega štiritaktnega motorja z notranjim zgorevanjem.

Leta 1844 je v Ljubljani umrl slovenski botanik Franc Hladnik, ki je med drugim sestavil skoraj popoln herbarij kranjskega rastlinstva, v Ljubljani pa je leta 1809 ustanovil botanični vrt. Po njem so imenovane tudi številne rastlinske vrste.

Leta 1867 je Alfred Nobel izumil dinamit.

Leta 1881 se je rodil papež italijanskega rodu Angelo Giuseppe Roncalli, ki je ob izvolitvi prevzel ime Janez XXIII.

Leta 1894 se je rodil slovenski umetnostni zgodovinar France Mesenel.

Leta 1895 se je v Hroznatinu na Moravskem rodil češki politik in general Ludvik Svoboda.

Leta 1909 je prvič poletel pionir slovenskega letalstva Edvard Rusjan. Poletel je z dvokrilnim letalom, imenovanim Eda.

Leta 1914 je umrl Davorin Jenko, ki je ustvarjal po izročilih slovenske čitalniške romantike. Navdih je iskal tudi v južnoslovanski folklori. Znan je po himnah Naprej, zastava slave in srbski pesmi Bože pravde, zato ga imajo Srbi tudi za svojega skladatelja. Bil je član srbske kraljeve akademije, zborovodja in kapelnik Narodnega gledališča v Beogradu. Je tudi avtor prve srbske operete. Iz Beograda se je Jenko odpravil v Prago, a se je zaradi pomanjkanja denarja vrnil. V starosti je hišo v Srbiji prodal in se preselil v Ljubljano, kjer je v osemdesetem letu starosti tudi umrl.

Leta 1915 se je rodil čilski politik Augusto Pinochet.

Leta 1918 se je po razpadu Avstro-Ogrske tudi Vojvodina morala odločiti, h komu se bo priključila. Zmagala je Srbom naklonjena večina in 25. novembra 1918 je skupščina v Novem Sadu sprejela odločitev o odcepitvi vojvodinskega ozemlja od Ogrske in o priključitvi Srbiji.

Leta 1923 je v Rogaški Slatini umrl Josip Stritar. Bil je literarni vzgojitelj mladega pesniškega rodu, hkrati pa tudi pesnik, pripovednik, dramatik, pisatelj kritičnih in esejističnih spisov, satirik, mladinski pisatelj ter urednik. Rodil se je 6. marca leta 1836 na Podsmreki pri Velikih Laščah. Slovencem je razkril umetniško vrednost pesnika Prešerna. Pozneje je bil urednik prve slovenske literarne revije Zvon. Med njegova pomembnejša dela spadajo Dunajski soneti in roman Zorin. Pokopan je na ljubljanskem Navju.

Leta 1944 je nemška raketa V-2 zadela trgovino Woolworth v Deptfordu. V napadu je umrlo 160 ljudi.

Leta 1947 je Nova Zelandija ratificirala westminstrski statut in tako postala neodvisna država.

Leta 1950 je umrl danski pisatelj in Nobelov nagrajenec Johannes Vilhelm Jensen.

Leta 1952 so na odru londonskega gledališča Ambassadors Theatre premierno odigrali dramo Mišelovka Agathe Christie.

Leta 1957 je umrl mehiški slikar Diego Maroa de la Concepcion Juan Nepomuceno Estanislao de la Rivera y Barrientos Acosta y Rodriguez.

Leta 1963 je bil tri dni po atentatu v Dallasu pokopan ameriški predsednik John F. Kennedy. 35. predsednika ZDA naj bi med vožnjo po mestnih ulicah ustrelil nekdanji marinec Lee Harvey Oswald.

Leta 1969 je član slovite britanske glasbene skupine The Beatles, John Lennon, vrnil red britanskega imperija, ki mu ga je podelila kraljica Elizabeta II. To je storil v znak protesta zaradi podpore Velike Britanije Združenim državam Amerike v napadu na Vietnam in zaradi britanske politike v nigerijski pokrajini Biafra.

Leta 1971 se je rodila ameriška igralka Christina Applegate.

Leta 1970 je Peter Shilton prvič branil za angleško nogometno reprezentanco. Nasprotnik na Wembleyju je bila Vzhodna Nemčija. S 125 nastopi je Shilton rekorder po nastopih za Anglijo.

Leta 1973 je zaradi vojaškega udara, ki ga je vodil Faidon Gizikis, odstopil grški predsednik George Papadopulos.

Leta 1974 je britanska vlada prepovedala Irsko republikansko armado zaradi dveh bombnih napadov Ire v Birminghamu, v katerih je umrlo 21 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih.

Leta 1975 je nekdanja nizozemska kolonija Gvajana postala neodvisna republika Surinam. Ime je dobila po prvotnih prebivalcih Surinih. Notranjo samoupravo so dobili leta 1954, pet let po razglasitvi republike pa se je zgodil vojaški udar. To južnoameriško državo pretresajo številna nasprotja, ki so odraz rasne razdelitve. V notranjosti živijo goščavski črnci, Indijanci so v manjšini, pomemben del pa predstavljajo še Kitajci in Javanci. Uradni jezik je nizozemščina.

Leta 1977 je umrl slovenski skladatelj Matija Bravničar.

Leta 1983 so neznanci na londonskem letališču Heathrow iz trezorja Brinks Mat odnesli 6.800 zlatih palic, vrednih skoraj 26 milijonov funtov. Palice so bile težke tri tone. Poleg njih so ukradli tudi diamante.

Leta 1984 je 36 angleških in irskih glasbenikov, združenih v skupino Band Aid, v studiu Notting Hill posnelo pesem Do They Know it is Christmas.

Leta 1985 je umrla italijanska pesnica in pisateljica Elsa Morante. Njen roman Zgodovina je ena najbolj branih knjig v Italiji, preveden je bil v številne tuje jezike.

Leta 1992 je češkoslovaška zvezna skupščina odločila, da se bo država s 1. januarjem 1993 razcepila na Češko republiko in Slovaško.

Leta 1998 je Tony Blair postal prvi premier Velike Britanije, ki je spregovoril v irskem parlamentu.

Leta 2000 je Jure Zdovc proti Makedoniji odigral zadnjo reprezentančno tekmo. Slovenija je zmagala s 103:82 in se petič zapored uvrstila na evropsko prvenstvo. Jure Zdovc je dosegel 9 točk.

Leta 2001 je ameriška družba Advanced Cell Technology sporočila, da je klonirala prvi človeški zarodek. Znanstveniki so ob tem izjavili, da bo dosežek zelo koristil medicini in da ne bo namenjen kloniranju človeka.

Leta 2001 je uvodni moški slalom sezone postregel s prvovrstnim presenečenjem. V Aspnu je prvič v karieri slavil hrvaški smučar Ivica Kostelić, ki je imel štartno številko 64. Jure Košir je osvojil peto mesto.

Leta 2002 je ameriški predsednik George W. Bush podpisal zakon o domovinski varnosti.

Leta 2006 je slovenska smučarska tekačica Petra Majdič v Drammnu dobila tekmo za svetovni pokal v šprintu v klasični tehniki.

Leta 2012 je umrl vremenoslovec Miran Trontelj.