Umrlo je 13 od 14 ljudi na krovu. Foto: BoBo
Umrlo je 13 od 14 ljudi na krovu. Foto: BoBo
Robert Adam je leta 1757 s francoskim arhitektom Charles-Louisom Clérisseauom naredil načrte Dioklecijanove palače ter o palači objavil obsežno študijo Ruševine palače cesarja Dioklecijana v Splitu. Foto: MMC RTV SLO
Kafkova novela Preobrazba govori o Gregorju Samsi, ki je močno obremenjen z družino in šefom. Nekega jutra se zbudi in ugotovi nekaj groznega - preobrazil se je v mrčes ... Foto: RTV
Alžirski navijač
Leta 1961 se je na referendumu, ki so ga izvedli v Alžiriji, 99,97 odstotka volilnih upravičencev odločilo za neodvisnost. Foto: EPA
Tom Cruise je zaslovel s filmom Top Gun leta 1986. Foto: Reuters
Jim Morrison
Morrisonova smrt še danes ostaja zavita v tančico skrivnosti, saj obdukcija ni bila opravljena, uradni vzrok pa naj bi bil srčni napad. Foto: RTV SLO
Marija Šarapova
Leta 2004 je 17-letna Marija Šarapova zmagala na teniškem turnirju v Wimbledonu. Foto: Reuters

Delegacija se je na lep poletni dan odpravila na "zadnji spust po Savi", kot so izlet poimenovali pred odhodom. S čolni so se namenili spustiti do novozgrajene hidroelektrarne Blanca. Tik pred koncem izleta sta se dva čolna odločila, da bosta zapeljala še čez jez. Takrat pa se je zgodila tragedija, saj so se čolni prelomili.

Zahtevna reševalna akcija, v kateri je v petih dneh sodelovalo 1040 ljudi, je trajala, dokler v Savi na Hrvaškem (8. julija) niso našli še zadnjega utopljenca. Umrlo je 13 od 14 ljudi na krovu, med njimi tudi poslanec in župan Sevnice Kristjan Janc, rešila pa se je Jančeva žena.

V naslednjih dneh so se v Sloveniji vrstile žalne slovesnosti, izrazi sožalja so prihajali tudi od tujih državnikov. 8. julija je bil v Sloveniji razglašen dan žalovanja.


Leta 323 je v bitki pri Adrianoplu (danes Edirne v Turčiji) Konstantin Veliki premagal Lucinija.

Leta 1423 se je rodil francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1608 je Samuel de Champlain ustanovil mesto Québec.

Leta 1728 se je rodil angleški arhitekt Robert Adam, predstavnik klasicizma. Umrl je leta 1792.

Leta 1751 je umrl italijanski slikar Giulio Quaglio, avtor iluzionistične poslikave ljubljanske stolnice.

Leta 1789 se je rodil nemški slikar Johann Friedrich Overbeck, ki spada med ustanovitelje skupine nazarencev, ki so sprejeli vero kot osnovo za svoje delo.

Leta 1844 so na Islandiji ubili zadnji par pingvinje vrste velike njorke.

Leta 1854 se je rodil moravski skladatelj, mojster moderne nacionalne glasbene drame Leoš Janaček. Njegova najbolj znana dela so Jenufa, Katja Kovanova, Lisica zvitorepka in Iz mrtvega doma.

Leta 1863 se je končala bitka pri Gettysburgu, ki velja za najbolj krvavo bitko v secesijski vojni.

Leta 1866 je v bitki pri Koeniggratzu (danes Hradec Kralova, Češka Republika) Prusija premagala Avstrijo.

Leta 1874 se je rodil sir Apirana Turupa Ngata, politični voditelj novozelandskih Maorov. Veliko je prispeval k izboljšanju odnosa vlade do Maorov.

Leta 1874 je umrl slovenski jezikoslovec Oroslav Caf.

Leta 1875 se je rodil nemški kirurg Ferdinand Sauerbruh, ki velja za začetnika prsne kirurgije.

Leta 1883 se je v Pragi rodil češko-avstrijski pisatelj judovskega rodu Franz Kafka. V jasnem, preprostem, izpiljenem proznem slogu je upodobil osamljenega modernega človeka z njegovimi življenjskimi strahovi. Še v času njegovega življenja so izšle novele Opazovanja, Kurjač, Preobrazba, V kazenski koloniji in Gladovalec, po njegovi smrti pa Proces, Grad, Amerika in Ob gradnji kitajskega zidu.

Leta 1909 se je rodil grški ladjar Stavros Spiros Niarchos.

Leta 1918 je umrl turški sultan Mehmed V.

Leta 1927 se je rodil angleški filmski režiser Henry Kenneth Alfred Russell. Med drugim je režiral filme Zaljubljene ženske, Demoni, Divji mesija, Gustav Mahler, Tommy, Lisztomanija, Valentino in Kurba.

Leta 1930 se je rodil avstrijski dirigent Carlos Kleiber.

Leta 1935 se je rodil ameriški geolog, astronavt in politik Harrison "Jack" Schmitt.

Leta 1935 je umrl francoski industrialec judovskega rodu Andre-Gustave Citroen.

Leta 1938 je angleška lokomotiva Mallard z 203 km/h postavila svetovni rekord med parnimi lokomotivami.

Leta 1940 se je začela operacija Katapult, ko se je Churchill odločil za najbolj zoprno, bolečo in nenaravno operacijo v drugi svetovni vojni - za potopitev francoskega ladjevja v napadu pri Mers el-Kebiru. Potopljene so bile tri francoske oklepnice in rušilec, pri tem pa je umrlo 1200 francoskih mornarjev.

Leta 1955 je v Ljubljani svoja vrata odprla prva razstava, ki je postala najstarejši še delujoči grafični bienale na svetu.

Leta 1961 se je na referendumu, ki so ga izvedli v Alžiriji, 99,97 odstotka volilnih upravičencev odločilo za neodvisnost. Francoski predsednik Charles de Gaulle je razglasil neodvisno Alžirijo.

Leta 1962 se je rodil ameriški igralec Thomas Cruise Mapother IV., bolj znan kot Tom Cruise.

Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon Johnson podpisal odlok, ki je prepovedoval rasno razlikovanje na javnih mestih.

Leta 1967 je umrla slovenska pisateljica Ilka Vašte. Njeno najbolj znano delo je Roman o Prešernu.

Leta 1970 je ob strmoglavljenju britanskega letala pri Barceloni umrlo 112 ljudi.

Leta 1971 je v Parizu umrl pevec skupine The Doors Jim Morrison. Star je bil 27 let.

Leta 1986 je umrl ameriški pevec Hubert Prior Vallée, bolj znan kot Rudy Vallee.

Leta 1988 je ameriška križarka USS Vincennes nad Perzijskim zalivom sestrelila iranski airbus A300 z 290 potniki in člani posadke.

Leta 1995 je Alžirec Noureddine Morceli na atletskem mitingu v Parizu v teku na 2.000 metrov (gre za neolimpijsko disciplino) s časom 4:47,88 postavil nov svetovni rekord. Od prejšnjega rekorderja Maročana Saida Aouite je bil hitrejši za dve sekundi in 93 stotink.

Leta 2001 je ob strmoglavljenju tupoljeva TU-154 ob pristajanju v Irkutsku umrlo 145 ljudi.

Leta 2004 je 17-letna Marija Šarapova zmagala na teniškem turnirju v Wimbledonu. 13. nosilka je v finalu premagala zmagovalko prejšnjih dveh tekmovanj v Wimbledonu Američanko Sereno Williams s 6:1 in 6:4.

Leta 2004 je umrl ruski astronavt Andrijan Grigorjevič Nikolajev.

Leta 2008 je v spustu po Savi utonilo 13 ljudi, med njimi takratni župan Sevnice in poslanec Kristijan Janc.