Ptujski maslenec je poznan po svojih svetlo rumenih strokih, ki imajo značilno ploščato obliko. Foto:
Ptujski maslenec je poznan po svojih svetlo rumenih strokih, ki imajo značilno ploščato obliko. Foto:
Avtohtona slovenska sorta fižola za stročje klemen ima lepo zeleno barvo strokov, ki jo ohranimo tako, da jih po kuhanju ali blanširanju odcedimo in hitro ohladimo v ledeno mrzli vodi.
Korenje ljubljansko rumeno za SPAR Kot nekoč pridelujejo izkušeni kooperanti Kmetijske zadruge Dobrunje.
Foto: Aljoša Masten

izbira vrtnin avtohtonih sort čedalje bolj pisana. Paradižniku val in paprikam botinski rumeni ter sivriji se pridružujeta cenjeni avtohtoni slovenski sorti fižola za stročje klemen in ptujski maslenec ter aromatično rumeno ljubljansko korenje.

Odličen v solatah in zabeljen

Mladi stroki ptujskega malsenca se skuhajo hitro, so zelo prijetnega in blagega okusa ter se v ustih kar stopijo (kot maslo). Sorta prihaja iz okolice Ptuja, kjer je na mizi največkrat zabeljen z bučnim oljem, zaseko, ocvirki, toda nič ne bo narobe, če ga kdaj zabelite po dolenjsko: z maslom in kislo smetano. Paziti moramo le, da strokov ne kuhamo predolgo. Tudi mladi stroki avtohtone sorte klemen navdušujejo v solati, zabeljeni z ocvirki, maslom ali kislo smetano. Uporabimo pa jih lahko tudi za pripravo zelenjavne enolončnice.

Okusen tudi po grško

Če ste že porabili vse svoje domače recepte za stročji fižol, ga tokrat pripravite po grško. V veliki kozici s pokrovom popražimo čebulo in dodamo malo česna. Dodamo blanširan stročji fižol in na koščke zrezan paradižnik. Najraje paradižnik val, ki tako lepo razpade v omako. Na kilogram fižola potrebujemo dva srednje velika paradižnika. Nič ne premešamo, samo polijemo s skodelico oljčnega olja, pokrijemo in na zelo nizkem ognju počasi kuhamo kakšno uro in pol. Na koncu solimo, odločno posujemo s peteršiljem, drobnjakom ali origanom in rahlo premešamo. Lahko dodate še malo nadrobljene fete. Navdušeni boste.

Glavno v goveji juhi

Za rumeno korenje je značilno, da je bolj aromatično od oranžnega korenja, zato ne sme manjkati v loncu, ko kuhamo pravo govejo juho. Najbolj priljubljena sorta rumenega korenja pri nas je ljubljansko rumeno. Tudi ričet, zelenjavne juhe in omake bodo polnejšega okusa, če jim dodamo korenje ljubljansko rumeno.

Popestrimo ozimnico z avtohtonimi sortami

Fižol za stročje sorte ptujski maslenec se odlično obnese tudi za vlaganje. Vložen je tako primeren za solate, ki nam bodo popestrile zimske dni, ko sveže zelenjave in solate ni v izobilju. Korene avtohtone sorte ljubljanskega rumenega korenja pa lahko shranimo sveže. Neoprane jih zakopljemo v posodo s peskom, ki jo shranimo v vlažni in hladni kleti, lahko tudi v zasipnici. Če nimate primerne kleti, lahko korenje dobro operete, narežete na manjše kose in shranite v zamrzovalniku.

Namig za pripravo vloženega fižola

Izberemo kilogram strokov z manjšimi semeni, jih očistimo, operemo in narežemo na poljubno dolžino. Nato v pokritem loncu zavremo liter vode, pol žlice sladkorja in žlico soli. Ko zavre, dodamo fižol in pustimo, da na zmernem ognju vre približno pol ure, lahko tudi manj. Prilijemo še en deciliter kisa in ponovno zavremo ter še nekaj minut kuhamo. Med kuhanjem fižol večkrat poskusimo, da ga ne bi razkuhali. Kozarce s fižolom napolnimo skoraj do vrha in vanje vlijemo vodo s kisom od kuhanja, da pokrije ves fižol. Kozarce zavijemo v odejo, da se počasi ohlajajo.

Več o avtohtonih sortah SPAR Kot nekoč: www.kot-nekoc.si.