A to, da je uporaba cvetnih vršičkov iz konoplje v medicinske namene pri nas zdaj dovoljena, še ne pomeni, da je omogočeno tudi gojenje te rastline. "Da bo gojenje omogočeno, je treba spremeniti Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in v nekem aktu določiti podrobnejša pravila glede gojenja," nam je povedal Jože Hren z Ministrstva za zdravje. Osnovna pravila glede gojenja konoplje v medicinske namene sicer določa že enotna Konvencija Združenih narodov o narkotičnih drogah iz leta 1961. Kot pravijo na ministrstvu za zdravje, morajo države po tej konvenciji zadostiti številnim strogim pogojem in imeti nad gojenjem absolutni monopol. "To med drugim zajema natančno opredelitev zemljišč in njihovo varovanje, zagotovitev celotnega odkupa pridelka s strani državnih organov in opredelitev nadzora kakovosti." Hren po nedavnem posvetu, na katerem so sodelovali predstavniki Avstrije, Nizozemske in Češke, dodaja, da je tudi v naštetih državah prisoten po en pridelovalec medicinske konoplje z mandatom države za gojenje, od pridelovalcev pa nato država odkupi celoten pridelek in poskrbi za distribucijo. Na Nizozemskem je sicer v program obravnave z medicinsko konopljo trenutno vključenih med 2000 in 2200 oseb, na Češkem pa med 100 in 150. "Medicinska stroka pri nas je bila večkrat pozvana, naj pripravi smernice za obravnavo pacientov z medicinsko konopljo. Do zdaj je to storil samo razširjeni strokovni kolegij za onkologijo. Nevrološka stroka naj bi posvet na to temo pripravila jeseni," je še povedal Hren.

Civilna družba za samooskrbo

Do politike, ki je torej s spremembo uredbe sicer omogočila uporabo konoplje v medicinske namene, ne predvideva pa možnosti samoooskrbe, je precej kritična civilna družba. "Ta uredba spremenila ničesar. Naredila je samo to, da bo farmacija lahko služila, da bo farmacija lahko prodajala, za vse ostale se ne spremeni nič," meni Janko Pirc, eden od zagovornikov legalizacije pridelave konoplje za lastno uporabo. "Mi zahtevamo izbris konoplje iz vseh skupin prepovedanih drog, da se bomo lahko ukvarjal s samooskrbo," pravi Jaka Bitenc in Slovenskega konopljinega socialnega kluba. "Ljudska iniciativa je zbrala več kot 28 tisoč podpisov in če imamo oblast v državi ljudje, naj vlada začne ljudi poslušat. Če ne bo uspelo po mirni poti, se bomo morali poslužiti drugih prijemov, tudi protestov, če bo to potrebno," dodaja Bitenc. Sogovorniki ob tem izpostavljajo številne prednosti, ki bi jih prinesla legalizacija gojenja konoplje. "Bolj zdravi državljani, več denarja, urejene stvari, manj kazenskih pregonov in manj stigmatiziranja ljudi, da so obravnavani kot kriminalci, če imajo pač pri sebi kanabis," pravi Rok Terkaj, ustanovitelj portala konoplja.net. Tanja Cvetrežnik iz društva Hopla konoplja pravi, da bi bilo potrebno določiti površino, "na kateri se lahko posameznik doma gre samooskrbo. Vse, kar je nad tem, mali proizvajalci, veliki proizvajalci, pa mora biti regulirano in nadzorovano. Samooskrbi nenaklonjena stroka pa opozarja, da v domačih pripravkih ni jasna vsebnost različnih psihotropnih snovi. "Vsebnost čisto preprosto preverimo v laboratoriju. To danes ni nobena taka znanost, da ne bi mogli vedeti, kaj imamo notri," pravi Cvetrežnikova.

Zdravilo Sativex s 700 evri na mesec za večino bolnikov nedostopno

Na Onkološkem inštitutu z magistralnimi, torej sintetičnimi zdravili, pomagajo bolnikom dobri dve leti. Kot nam je povedala Slavica Lahajnar Čavlovič z Onkološkega inštituta, ta niso namenjena samo zdravljenju bolečine, ampak tudi drugih simptomov napredovanja bolezni. "Večina bolnikov, ki prejema kanabinoide, ki so predpisani na Onkološkem inštitutu, je s paliativnega oddelka." Uporaba teh zdravil je sicer izjemno redka. "V teh dveh letih in pol, odkar imamo na razpolago magistralno zdravilo, kapljice, kombinacijo THC-ja in CBD-ja, je bilo izdanih 38 stekleničk." Sintetična zdravila onkološki bolniki dobijo na samem inštitutu in v lekarnah. Tista iz konoplje pa bodo kljub spremenjeni uredbi iskali zaman. Preden pridejo na trg, morajo pristojne zdravniške organizacije sprejeti smernice za predpisovanje zdravil iz konoplje, zdravstveno ministrstvo in Javna agencija za zdravila pa morata pripraviti oceno nacionalnih potreb za konopljo in to vpisati v registre Mednarodnega odbora za nadzor nad mamili. Kdaj se bo to zgodilo, še ni znano. Agencija je že pozvala proizvajalca edinega registriranega zdravila iz konoplje v Evropski uniji, naj pridobi dovoljenje za promet v Sloveniji, a se to še ni zgodilo. Dokler se ne bo, bodo morali bolniki Sativex iskati v tujini. A zaradi visoke cene, Sativex po besedah Lahajnar Čavlovičeve namreč stane okoli 700 evrov na mesec, velikega zanimanja med pacienti ni, zavarovalnica pa stroške zdravljenja s konopljo krije le redko, zato marsikdo izdelke kupuje na črnem trgu, kjer so cene nekoliko nižje.

Obsojen in oproščen

A dokler ne bo politične volje za spremembo zakonodaje, samooskrba s konopljo ne bo mogoča, kršitelji pa se bodo lahko znašli pred sodiščem, kot se je to zgodilo Janku Pircu. Potem ko na slovenskem trgu ni našel zdravil iz konoplje, je leta 2012 na svojem vrtu sam vzgojil osem rastlin. Z njimi je želel lajšati bolečine partnerki z multiplo sklerozo in pomagati sinu s sladkorno boleznijo. Kmalu se je na njegovih vratih pojavila policija. "Bil sem neupravičeno obtožen, obsojen, na koncu oproščen, v vmesnem času mi je razpadla družina, propadel sem sam in se zdaj počasi postavljam nazaj na noge," pripoveduje Pirc, ki ga je leta 2013 Okrožno sodišče v Krškem obsodilo na štirimesečno pogojno kazen, sodbo je nato potrdilo tudi višje sodišče. Februarja leta 2016 pa ga je Vrhovno sodišče oprostilo vseh obsodb. Ugotovilo je, da Pirc ni imel namena konoplje preprodajati, ampak jo je gojil izključno z namenom pomoči partnerki. Izkušnja pa Pirca ni odbila od konoplje, nasprotno, danes jo v industrijske namene goji na 15 hektarjih. "Iz nje delam čaj, olje, proteine, mazila." V Sloveniji je bilo sicer leta 2010 16 pridelovalcev industrijske konoplje, leta 2015 567, lani pa 464. "Smo med tistimi, kjer je te konoplje glede na delež površin in pridelovalcev več. Smo definitivno med tistimi, kjer je konoplja bolj popularna," pravi Tanja Stršniša z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so do 10. maja letos prejeli 495 vlog za pridelavo industrijske konoplje.

Kljub spremembi uredbe starši po konopljo v tujino in na črni trg

Danes osemletna Maša se s težko obliko epilepsije bori že od svojega tretjega leta. Kot pripoveduje njena mama Maja Virant, so se takrat epileptični napadi začeli kar vrstiti. "Najprej eden na 10 dni, nato eden na teden, pa eden na dan, 10 na dan in nato celo več deset na dan." Deklico so začeli zdraviti na nevrološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani; poskusili so s številnimi protieptileptičnimi zdravili in ketogeno dieto, a brez uspeha. Napadi so postajali tako hudi, da je Maša zaradi nevarnih padcev morala nositi čelado. Starši so videli izhod le še v konoplji, ki pa je bila takrat dostopna le na črnem trgu. Naročali so jo iz Združenih držav Amerike. "Nismo pa zdravila mogli naročiti v Slovenijo, ker je bil uvoz iz Kalifornije takrat prepovedan, zato nam je to nekdo pripeljal v kovčku". Ob soglasju nevrologinje je Maša medicinsko konopljo prejemala kot dodatek drugim zdravilom. Starši so opazili, da blagodejno vpliva predvsem na hude stranske učinke protiepileptičnih zdravil, kot so agresija, razdraženost in napihnjenost, a njeno stanje se je konec januarja dodatno poslabšalo. "Maša je bila takrat na vozičku, ni mogla govoriti, požirati, prejemala je infuzijo, bila v plenicah. V bistvu je bila na stopnji novorojenčka, zato smo se odločili za terapijo s konopljo. In Mašino zdravje se je začelo izboljševati po milimetrskih korakih. S 15 napadov na dan se je število zmanjšalo na 10."

Institut Jožef Stefan s testi konoplje za starše hudo bolnih otrok

Boj z epilepsijo je pred dobrimi petimi leti začel tudi danes sedemletni deček. Kot nam je povedal njegov oče, se je s klasičnimi protiepileptičnimi zdravili stanje drastično slabšalo in tako je imel na koncu celo več kot 100 napadov. Zdravniki so po nekaj mesecih ugotovili, da gre v Aljoševem primeru za prirojeno možgansko nepravilnost in dečka napotili na operacijo v tujino. "Operacija je bila uspešna, od epileptičnih napadov ni več, so se pa pojavile neke pridružene motnje koncentracije, hiperaktivnost, vedenjski izbruhi," pripoveduje dečkov oče. Po posvetu z dvema tujima strokovnjakoma so začeli uporabljati konopljin ekstrakt. "Ocenjujemo, da vpliva na vsesplošen razvoj, motoriko, kognitivne funkcije, spanje, tako da za enkrat še naprej izvajamo to terapijo, je pa res, da v manjših odmerkih, drugih zdravil nima." Starši, ki konopljo kupujejo na črnem trgu, imajo možnost, da vzorec odnesejo na Pediatrično kliniko. "Tem staršem pomagamo z zelo prijazno ponudbo Instituta Jožef Stefan, kjer te vzorce analizirajo. Tako točno vemo, koliko je CBD-ja, koliko je THC-ja in potem rečemo, ja, ta pa je zanesljiv," nam je povedal pediatrični nevrolog dr. David Neubauer. Pomembne odgovore bo dala tudi klinična študija, prva take vrste v Evropi, ki jo bodo junija začeli izvajati na nevrološkem oddelku Pediatrične klinike. Neubauer pravi, da je izbranih pacientov okoli 80 do 100, stari so od enega do 25 let. "Gre dejansko za najhujše primere, pri katerih je praktično vedno zraven tudi hud razvojni zaostanek, tako gibalni kot inteligenčni."

Kdaj bo v Sloveniji zares omogočeno in dostopno zdravljenje s konopljo, kdaj bo stroške takšnega zdravljenja krila zavarovalnica in kakšni so učinki konoplje? Odgovore na ta in druga vprašanja bodo iskali v oddaji Posebna ponudba v torek, 23. maja 2017, ob 17:28 na 1. programu Televizije Slovenija.