Po poživilih poseže petina rekreativcev, kažejo tuje raziskave. Slovenska antidopinška organizacija je lani rekreativcem odvzela 12 vzorcev, vsi so bili negativni. Teste so opravili na maratonih Franja in Alpe. Občasno testirajo tudi rekreativne tekače na Ljubljanskem maratonu in Maratonu treh src, pojasnjuje direktor Sloada Janko Dvoršak: "Predvsem je pomembno sporočilo rekreativnim športnikom, da so dopinški pregledi možni in da gre predvsem za preventivne ukrepe."

Predvidena sankcija je izključitev iz športa, a Dvoršak dodaja: "Glede na to, da gre za rekreativne športnike, ki niso formalno vključeni v sistem, je taka kazen tako rekoč brezpredmetna. Lahko jo izrečemo, ne moremo pa nadzirati njenega uresničevanja."

Zato se Sloado bolj usmerja v ozaveščanje, da je uživanje poživil zdravju škodljivo. Tako izvajajo mednarodni projekt Just sport, v katerem sodeluje 30 fitnes centrov.

Kaj je vzrok, da so poživila prisotna tudi v ljubiteljskem športu, ki bi moral biti namenjen užitku in krepitvi zdravja? Športni psiholog Matej Lunežnik: "Po navadi gre pri teh ljudeh tudi za nižjo samopodobo. S pomočjo dosežkov želijo doseči lastno vrednost."

Tekmovalni rekreativci se športa lotevajo sistematično, med seboj se primerjajo, pravi univerzitetni predavatelj športa Peter Sitar: "Pogovarjajo se o obsegu treningov, o kakovosti treninga, o najrazličnejših korektnih pomagalih, kot so boljše kolo, boljši copati, boljša majica ... in nekateri zaidejo tudi na spolzko področje." Vendar vsak, še tako dober rezultat, dosežen s poživili, izgubi svoj pomen, še poudarja Sitar.

Mariborski kriminalisti naj bi jutri predstavili podrobnosti preiskave suma preprodaje prepovedanih snovi v športu. Zaposleni na pljučnem oddelku mariborskega UKC-ja naj bi v službi kradel zdravila in jih prodajal na črnem trgu za doping športnikov. V UKC-ju so zatrdili, da imajo strogi nadzor nad porabo zdravil. Po njihovi evidenci v zalogah nič ne manjka. Direktor UKC Maribor Vojko Flis zagotavlja, da ne nadzirajo edino zadnjega koraka v postopku izdaje zdravil bolnikom na oddelku, in sicer ko ga ti prejmejo iz rok medicinske sestre ali zdravstvenega delavca.