Teden dni po tem, ko je ministrstvo za infrastrukturo objavilo javni poziv za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za projekt dolgoročnega obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor, so se oglasili nekdanji najemniki tega letališča, kitajski lastniki družbe Aerodrom Maribor. Državo obtožujejo, da jim je z nesprejetjem državnega prostorskega načrta povzročila poslovno škodo v višini več kot 2 milijona evorv in napovedujejo odškodninsko tožbo. Infrastrukturna ministrica v odstopu Alenka Bratušek pa je odločna: država je spoštovala vsa določila najemne pogodbe: "V tej najemni pogodbi ni nikakršnih obljub, zavez ali česa podobnega v vezi s spreminjanjem prostorskih načrtov na območju letališča Maribor."

Sicer pa tudi infrastrukturno ministrstvo družbo Aerodrom Maribor toži za dobrih 200 tisoč evrov, ker letališča v času najema niso ustrezno vzdrževali. A s tem tožbam še ni konca. Januarja je Aerodrom Maribor vložil tožbo, s katero izpodbija služnost, ki jo je država vknjižila na njihovih nepremičninah. Infrastrukturno ministrstvo želi ta zemljišča sicer kupiti: za 15 tisoč petsto kvadratnih metrov zazidljivih zemljišč so Kitajcem ponudili dobrih 85 tisoč evrov. Alenka Bratušek: "Če bi imeli interes biti resen partner na tem letališču, potem bi se z državo ali ministrstvom pogovarjali, ne pa preganjali po sodiščih."

Vsi zapleti pa po mnenju Bratuškove ne bodo vplivali na morebitne vlagatelje, ki se bodo odzvali na javni poziv za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za mariborsko letališče in naj bi jih bilo do zdaj že šest, od tega sta imela po besedah Bratuškove v torek dva izmed njih že ogled letališča.

Mariborsko letališče mora ostati odprto do novembra naslednje leto, sicer lahko evropska unija zahteva vračilo 6 do 10 milijonov evrov, ki jih je Slovenija porabila za njegovo obnovo.