Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 epizod
5 epizod
»S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.«
Današnji posnetek Londonskega simfoničnega orkestra, ki ga je na koncertu 18. aprila v Londonu vodil sir Antonio Pappano, združuje deli, ki se nagibata k džezu, in pretresljivo ganljivo delo za mir, napisano med drugo svetovno vojno – Peto simfonijo Ralpha Vaughana Williamsa. Pianist Bertrand Chamayou je izvedel klavirski koncert v G-duru Mauricea Ravela, skladbo, ki jo je navdihnil džez, dogodek pa se je začel z bleščečo orkestralno suito Davida Raksina iz glasbe za film The Bad and the Beautiful.
Berlinski filharmoniki so 1. maja nastopili v Amfiteatru v vasi Tsinandali v Gruziji. V tem slikovitem okolju je rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Lisa Batiashvili, izvedla Brahmsov Violinski koncert pod taktirko Daniela Hardinga. Tamkajšnji dogodek vodilnega nemškega orkestra je bil nekaj zelo posebnega, pa ne le za umetnico, ki je bila rojena v Gruziji: to je bilo prvič, da je vrhunski evropski orkester nastopil v Gruziji, kandidatki za članstvo v Evropski uniji. Hkrati so želeli z nastopom spodbuditi tesnejše sodelovanje med bogatim klasičnim glasbenim prizoriščem v državi ter vodilnimi orkestri in kulturnimi ustanovami v Evropi. Nenazadnje je bil to močan znak solidarnosti z državo v kontekstu ukrajinskega konflikta. Berlinski filharmoniki so gostovanje začeli z uverturo k melodrami Čarobna harfa Franza Schuberta, po Brahmsovem Violinskem koncertu pa so izvedli še 5. Simfonijo Ludwiga van Beethovna.
Ob premieri leta 1937 je Peta simfonija Dmitrija Šostakoviča požela bučen aplavz občinstva in tudi pomirila sovjetsko glasbeno birokracijo. Vendar je delo vse prej kot konformistično, saj se skladatelj vseskozi poigrava s podtekstom in ambivalentnostjo. Tankočutnost je značilna tudi za Klavirski koncert Edvarda Griega, ki ga bosta izvedla pianist Jan Lisiecki in Filharmonični orkester iz Luksemburga pod taktirko Krzysztofa Urbańskega. V uvodu pa je na koncertu 13. januarja lani v Luksemburški filharmoniji zazvenela Mala suita Witolda Lutosławskega.
»Za dela Dmitrija Šostakoviča je potrebna močna, ostra in rezka igra,« pravi glasbeni direktor Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia Alain Altinoglu. In upati si je treba »iti do meja instrumentalnih zmožnosti«. Z njegovo 4. simfonijo zdaj raziskuje tudi meje mogočega z gledišča velikosti orkestra. Dmitrij Šostakovič je dejal, da si je Četrto simfonijo zamislil kot »monumentalno zadevo velikih misli in velikih strasti«. Skladno s tem so orkestralna sredstva maksimalna v vseh parametrih, skladatelj gre na vso moč. In vendar je to postalo delo umika, priseljevanja, kajti Šostakovičevo življenje je v tistih letih stalinistične sovjetske diktature viselo na nitki. Tako do skrajnosti nabito simfonijo, s katero dirigent Alain Altinoglu nadaljuje svojo Šostakovičevo serijo, lahko spremlja le delo navidezno uravnoteženega razkošja – najboljša izmed vseh je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, ki jo bo izvedel pianist Aleksander Malofejev.
Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 31. januarja v Glasbenem centru v Helsinkih vodil Sakari Oramo. Na začetek programa je bil uvrščen lirični in neoklasicistični Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel južnokorejski violinist Inmo Yang, zmagovalec Sibeliusovega violinskega tekmovanja leta 2022. Simfonije, ki so jih sestavile ženske, so v zgodovini glasbe nekoliko redke. Simfonija v fis-molu Dore Pejačević je zgodovinsko pomembna tudi v nečem: gre za prvo hrvaško simfonijo.
Neveljaven email naslov