Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vrhuncu hladnovojnega merjenja moči v športu je Sarajevo 1984 predstavljalo izjemo brez bojkotov in političnih polemik. Prve zimske igre v komunističnem svetu so bile nekaj posebnega tudi za svet, ki je bil takrat očaran, čez osem let pa šokiran.
Najuspešnejša posameznica olimpijskih iger v Sarajevu je bila smučarska tekačica Marja-Liisa Hämäläinen s tremi zlatimi in eno bronasto medaljo. Za jugoslovanski (slovenski) vrhunec je poskrbel Jure Franko, ki je v veleslalomu osvojil srebro.
Zgodba organizacije olimpijskih iger v Sarajevu se je začela šest let pred igrami, sanje o njih pa še desetletje predtem. Ko so maja 1978 Sarajevo presenetljivo izbrali za gostitelja, so hitro zabrneli stroji, skupaj so stopila podjetja iz vse države.
Slovenija je doslej gostila številna športna tekmovanja, med največje spadajo evropska prvenstva v skupinskih športih, rokometu, košarki in nazadnje v odbojki.
Pred 35 leti, natančneje februarja leta 1984, so v Sarajevu slavnostno odprli prve in edine olimpijske igre, ki jih je gostila nekdanja skupna država, Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Februarja leta 1984 je bilo Sarajevo vsaj 11 dni središče svetovnega športa. 30 let pozneje na olimpijske igre spominjajo le še objekti, ki pa so po vojnih grozotah bleda senca nekdanje veličine.
Neveljaven email naslov
