Cerar je še zadnjič v tem mandatu odgovarjal na poslanska vprašanja. Foto: DZ/Borut Peršolja
Cerar je še zadnjič v tem mandatu odgovarjal na poslanska vprašanja. Foto: DZ/Borut Peršolja
Slovenska vojska
Cerar ne podpira referenduma o izdatkih za vojsko, kot ga predlaga Levica. Foto: BoBo
Zdravstvo
Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec meni, da vlada na izzive v zdravstvu ni znala ustrezno odgovoriti in ni ustrezno ukrepala. Foto: BoBo

Trditev dr. Mira Cerarja, da naj bi dogovorjena zvišanja, ki jih je tudi sam potrdil na koalicijskem vrhu, presegla plače zdravnikov in visokošolskih učiteljev, pa je povsem neresnična in govori o tem, kako slabo predsednik vlade v odstopu pozna plačna razmerja v javnem sektorju. Z dogovorjenimi in usklajenimi zvišanji plač učiteljev in drugih strokovnih delavcev z univerzitetno izobrazbo namreč ne bi nadoknadili niti polovice zaostanka za povprečno plačo uradnikov z enako izobrazbo – plača le-teh v primerjavi z omenjenimi zaposlenimi trenutno znaša v povprečju 500 evrov bruto več, da o zaostankih, ki jih imajo zaposleni strokovni delavci v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in prav tako na univerzah, za plačami zdravnikov niti ne govorimo.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
Stavka
Cerar je dejal, da obžaluje odločitev sindikata Sviz, da ni sprejel predlaganega sporazuma, temveč so, tako Cerar, zahtevali preveč. Foto: BoBo

Poslanci so v okviru glasovanja o dnevnem redu obravnavali tudi predlog razširitve dnevnega reda z obvestilom o Cerarjevem odstopu z mesta predsednika vlade. Razširitev so potrdili skoraj vsi prisotni poslanci, tako da je seznanitev z odstopom uvrščena takoj za poslanska vprašanja in bo na vrsti v torek zjutraj. Cerar bo svoj odstop pred poslanci tudi ustno obrazložil. Z odstopom predsednika vlade se DZ zgolj seznani in o njem ne glasuje. S tem pa bo Cerarjevi vladi predčasno prenehal mandat in bo opravljala le še tekoče posle.

Med poslanskimi vprašanji je Luka Mesec (Levica) vprašal, zakaj je vlada nekritično privolila v zahteve Nata in bo za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, ki sta prioritetna cilja Nata za Slovenijo, porabila 1,2 milijarde evrov. Cerar je odgovoril, da je Slovenija zavezana zavezam zvezi Nato, katere članstvo je bilo potrjeno tudi na referendumu. Poudaril je, da je tovrstni način skrbi za obrambo cenejši, kot če bi za obrambo morali skrbeti sami.

"Vse odločitve, ki temeljijo na tem, da krepimo našo vojsko v okviru zavez zvezi Nato, imajo legitimnost," je dejal Cerar in dodal, da se z Mescem ne strinja, da Slovenija ni varnostno neogrožena, zato je skrb za varnost odgovornost vlade, ki, tako Cerar, pri tem ni zanemarila preostalih področij delovanja države. Strategija srednjeročnega razvoja vojske je v medresorski obravnavi, je dejal Cerar in poudaril, da še ni nič odločeno z vidika finančnega vložka, ki mora biti, tako Cerar, javnofinančno vzdržen.

Cerar: Referendumsko vprašanje je nejasno
Glede tega, da bi moral za tovrstne izdatke po soglasje ljudi na referendum, je Cerar dejal, da referenduma, kot ga predlaga Levica, ne podpira, saj je nejasno formulirano, če pa bo potreba po referendumu, bo Cerar to podprl, a upa, da bo državni zbor zmogel sam opraviti to presojo. Mesec z odgovorom ni bil zadovoljen in je Cerarju očital, da v predvolilni obljubi ni nič govoril o višanju obrambnih izdatkov, prav tako pa je poudaril, da določene države višegrajske skupine, ki so članice zveze Nato, plačujejo manj za vojsko kot Slovenija.

Cerar je to zavrnil in dejal, da Slovenija prispeva zelo malo za obrambne izdatke. "Ko smo oblikovali to vlado, nismo mogli predvideti begunskega vala, jedrskih groženj in terorističnih napadov v neposredni soseščini, zato je pomembno, da je vlada odgovorna in skrbi za obrambno sposobnost državljanov," je še dejal Cerar. Obenem je dodal, da nima namena zanemarjati vojske, a hkrati tudi nima namena slabiti drugih sfer države. Mesec je poudaril, da Cerar ni odgovoril na vprašanje, ali so v zvezi Nato Sloveniji grozili z izključitvijo, če v vojsko ne investira, prav tako pa ni dobil konkretnega odgovora na vprašanje, od kod konkretno prihajajo varnostne grožnje in kako bo proti njim ukrepala bataljonska skupina, zato je predlagal razpravo o Cerarjevem odgovoru.

"Državo smo postavili na zdrave temelje"
Jernej Vrtovec
(NSi) je vprašal, kateri so po Cerarjevem mnenju ključni izzivi, ki čakajo Slovenijo, in zakaj jih njegovi vladi ni uspelo rešiti. Poudaril je, da se letno osem tisoč mladih izseli, da je gospodarsko okolje togo in da je zdravstvo v katastrofalnem stanju, medtem ko v NSi-ju ugotavljajo, da vlada ni odgovorila na ključne izzive. Cerar je ob tem poudaril, da je vlada prejela slab proračun, naraščajoči javni dolg in slabo upravljanje države. "To ne pomeni, da prejšnje vlade niso sprejele nekaterih pozitivnih ukrepov," a treba je bilo prestrukturirati javni dolg in "državo postaviti na zdrave temelje".

Ob tem je Cerar poudaril, da so pripravili veliko ukrepov na področju demografske slike staranja prebivalstva. Na področju zdravstva pa so sprejeli štiri od petih reformnih zakonov. "S temi zakoni smo okrepili možnosti za uspešno vodenje in delo javnega zdravstva," je še dejal Cerar in poudaril, da so tudi na področju zdravstva morali odplačevati dolgove, ki so nastali v preteklem obdobju. Vrtovec je poudaril, da je vlada prevzela državo v času gospodarske rasti, vprašanje pa je dopolnil še s podvprašanjem glede problematike NLB-ja.

"Vlada je že ob prvem rubežu sprejela stališče, naj se ne plača nič, ker za to ni pravne podlage," je o problematiki NLB-ja dejal Cerar in dodal, da so izzivi prihodnosti nekaj, kar čaka vse prihodnje vlade, tako je njegova vlada vlagala v infrastrukturo in znanost. "Privabljamo tudi kakovostne investitorje v Sloveniji," je dejal Cerar in poudaril, da nadaljujejo tudi modernizacijo in digitalizacijo družbe. "Z mrtve točke pa smo premaknili tretjo razvojno os in drugi tir." Vrtovec je prepričan, da je stanje v zdravstvu in na drugih področjih tako alarmantno in zahteva razpravo o odgovoru.

Cerar pričakuje ostre ukrepe zaradi makete
Bojan Dobovšek
(NP) je želel pojasnilo, kaj je v tem mandatu naredil za odpravljanje korupcije na različnih področjih, med drugim na področju zdravstva in javnih naročil ter pri upravljanju državnih podjetij in dodal, da najbolj plastično učinkovitost vlade pokaže maketa drugega tira. Cerar je dejal, da ima njegova vlada ničelno toleranco do korupcije in zato tudi obžaluje dogodke z maketo. "Žal je tu prišlo do napake ali pa, upam sicer da ne, še česa hujšega." Cerar je ob tem dejal, da so tudi v zvezi s tem stekli vsi postopki in da je izplačilo za maketo zadržano, saj je pod vprašanjem tudi korektnost in zakonitost ponudnikov. "Pričakujem ostro ukrepanje."

Cerar je v nadaljevanju našteval ukrepe v okviru boja proti korupciji. Pri čemer je izpostavil kazenski zakonik, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, s katerimi so omejili zlorabo zdravniških opravičil. "Omejili smo možnosti skrivanja premoženja v stečaju," je poudaril Cerar in dodal, da je bilo že v letu 2017 manj zlorab osebnih stečajev. "Vlada je tudi KPK-ju povečala proračun, ki bo omogočil nove zaposlitve in vzpostavitev informacijskega sistema." Cerar je nato poudaril, da so urejen dostop do varovanja tajnih podatkov in podaljšani zastaralni roki za kazniva dejanja s področja korupcije.

Dobovšek je vprašanje dopolnil s kadrovskimi vprašanji glede menjav na vodstvu bolnišnic, Luke Koper in Hita. Zanimalo ga je tudi, kaj se dogaja z nadzorom finančnih tokov in upravljanja bank. Cerar je na to odgovoril, da na teh področjih ukrepajo s sistemi skupnih javnih naročanj in "zadeve so čedalje bolj transparentne". Zavrnil je očitke o spornih kadrovanjih. "Kadar smo zaznali, da je kaj spornega, smo zadeve reševali v najkrajšem možnem roku." Obenem je dodal tudi, da vlada ne kadruje neposredno v podjetjih in zavodih. "Ponekod sicer ima na to vpliv, ponekod pa ga tudi nima." Dobovšek je poudaril, da je vlada kljub temu kadrovala neustrezne ljudi na neustrezna mesta in da določenih ljudi ni razreševala zaradi odgovornosti, zato je tudi on predlagal razpravo.

Cerar: Sviz je zahteval preveč
Franc Jurša
(DeSUS) pa je Cerarja vprašal, kako bo v času opravljanja tekočih poslov zagotovil socialni mir v državi, in sicer v razmerah, ko Slovenija dosega rekordno gospodarsko rast, njeni prebivalci pa tega še vedno ne občutijo. Cerar je poudaril, da so pri odpravi anomalij upoštevali najslabše plačane poklice v javnem sektorju in da je vlada skrbela za vse poklice, ne le za določene skupine. Jurši pa je med drugim dejal, da ga veseli, da se v DeSUS-u zanimajo tudi za druge ljudi in ne le za upokojence kot, tako Cerar, trdijo, ko ni nastopov v javnosti.

"Trditev, da javni uslužbenci ne občutijo konjunkture, ne drži, si pa sam seveda želim, da bi dobili še več, in žal mi je, da sindikati niso sprejeli široko ponujene roke." Cerar je ob tem dejal, da naslednje leto prenehata veljati zadnja ukrepa ZUJF-a in zato niso mogli ugoditi vsem zahtevam. Sviz pa je, tako Cerar, na zadnji dan pogajanj prihajal z novimi zahtevami. "Vlada je bila pripravljena odpraviti razlike zdravnikom, za osnovnošolske in srednješolske učitelje pa so zahtevali tako zvišanje, da bi bili plačani bolje od zdravnikov in univerzitetnih profesorjev, v kar nismo mogli privoliti."

Jurša je v odgovoru poudaril, da si upokojenci zaslužijo odpravo krivic, in dodal, da je premier prevzel odgovornost za svoje ministre in njihovo delo. Cerar je dejal, da se v razpravo o posameznih ministrih ne bo spuščal, ampak je kljub temu vlada delala dobro. "Moram pa reči, da ste vi tisti, ki goreče zagovarjate upokojence, ampak smo jih tudi SMC in SD zagovarjali." Cerar je ob tem dejal, da nobena odločitev v korist upokojencev ni mogla biti sprejeta brez SMC-ja, in opozoril na izredno uskladitev pokojnin letos aprila. Jurša ni predlagal razprave o odgovoru, saj je dnevni red državnega zbora napolnjen s predlogi zakonov.

Trditev dr. Mira Cerarja, da naj bi dogovorjena zvišanja, ki jih je tudi sam potrdil na koalicijskem vrhu, presegla plače zdravnikov in visokošolskih učiteljev, pa je povsem neresnična in govori o tem, kako slabo predsednik vlade v odstopu pozna plačna razmerja v javnem sektorju. Z dogovorjenimi in usklajenimi zvišanji plač učiteljev in drugih strokovnih delavcev z univerzitetno izobrazbo namreč ne bi nadoknadili niti polovice zaostanka za povprečno plačo uradnikov z enako izobrazbo – plača le-teh v primerjavi z omenjenimi zaposlenimi trenutno znaša v povprečju 500 evrov bruto več, da o zaostankih, ki jih imajo zaposleni strokovni delavci v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in prav tako na univerzah, za plačami zdravnikov niti ne govorimo.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
Cerar še zadnjič odgovarjal poslancem
Cerar še zadnjič odgovarjal poslancem