V Krškem se za svetniška mesta poteguje 11 list, v občinskem svetu pa je prostora za 30 svetnikov, enega med njimi volijo predstavniki romske skupnosti. Foto: BoBo
V Krškem se za svetniška mesta poteguje 11 list, v občinskem svetu pa je prostora za 30 svetnikov, enega med njimi volijo predstavniki romske skupnosti. Foto: BoBo

Občina Krško je ena večjih v Sloveniji in šteje približno 25.800 prebivalcev. Trenutno jo vodi Miran Stanko, ki je 61-letni magister ekonomije in kandidat SLS-a. Kot pravi, čuti odgovornost, da nadaljuje in konča prenovo in novogradnje osnovnih šol in vrtcev. Navedel je še nadaljevanje prenove cestne infrastrukture s končanjem krške mestne obvoznice, ureditev nekaterih državnih cest in gradnjo osrednje krške knjižnice.

Božidar Resnik, 55-letni inženir strojništva in kandidat Dobre države, je prepričan, da je v Krškem "po skoraj 20-letni vladavini SLS-a in po precej ozki kadrovski selekciji potrebna sprememba". Kot je pojasnil, bi rad kot morebitni župan v občini "s precej neizkoriščenimi kadri, ki si morajo delo zaradi omenjene selekcije iskati drugje, dosegel spremembe za dobro vseh občanov". Njegov pogled je sicer politično nevtralen, usmerjen v razvoj in v možnost zaposlovanja mladih in njihovega vračanja v domače okolje.

Županski kandidat Levice, 46-letni Aleš Suša, ki je poklicni glasbenik in v predzadnjem občinskem mandatu krški svetnik, bi rad v Občini Krško "rešil številne mobilnostne in okoljske težave". Kot župan bi poudaril trajnostni razvoj in razvoj mestnega urbanizma z možnostjo okrepitve turizma. Ceneje bi zastavil gradnjo prometne infrastrukture z gradnjo kolesarskih stez, ki bi jih smiselno povezal. Izpostavil je še urbani pristop pri urejanju mesta. Presegel bi rad "ruralnost stranke, ki skoraj dve desetletji usmerja vse v krški občini".

Dušan Dornik, 38-letni odvetnik, skupni kandidat SMC-ja, DeSUS-a in krške Stranke za razvoj občin in krajev s podporo SDS-a, pravi, da se je za kandidaturo odločil, ker občina potrebuje novo razvojno vizijo. "S ciljem inovativnejše in razvojno usmerjene občine" bi poskrbel za zapolnitev pretežno praznih gospodarskih con, racionaliziral bi opremljanje stavbnih zemljišč, problematično se mu zdi tudi področje mobilnosti, kjer bi rad razvijal avtonomni javni prevoz.