Tako ocenjujejo, da je število ciprskih Grkov, za katere je Annan predvidel vrnitev na turški del otoka, prenizko, menijo pa tudi, da načrt krepi vlogo ciprskih Turkov v novi federaciji.

Predvidoma dokončna različica načrta sicer predvideva izvedbo splošnih volitev na otoku 13. junija ter oblikovanje federacije dveh držav s šibko centralno vlado. Obe strani naj bi priznali, da odnos med njima temelji na politični enakosti, kar pomeni, da si nobena ne sme lastiti avtoritete ali jurisdikcije nad drugo.

Sporna vrnitev ciprskih Grkov
Eno izmed najbolj spornih vprašanj je vprašanje vrnitve okoli 180.000 ciprskih Grkov na sever otoka, od koder so zbežali po turški zasedbi leta 1974. Turška stran se zavzema za omejeno vrnitev, Grki pa menijo, da bi morali imeti pravico do vrnitve vsi. V zadnji različici Annanovega načrta je število ciprskih Grkov, ki jim je dovoljena vrnitev na severni del otoka, zmanjšano, in sicer s prejšnjih 21 na 18 odstotkov populacije ciprskih Turkov.

Evropska unija je Annanovemu načrtu že dala zeleno luč in sporočila, da je v skladu s pravno ureditvijo Unije. Namen pogajanj v Švici je združitev Cipra pred 1. majem. Če sprti strani ne bosta dosegli dogovora, bo v EU vstopil le grški del.