Zakon opredeljuje in ureja način delovanja zakonodajne oblasti v pogojih članstva Slovenije v EU, zlasti glede razmerja med DZ in vlado, narekujejo pa ga marca lani sprejete ustavne spremembe.

V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, bo vlada obveščala parlament, ta pa lahko sprejema stališča, ki jih vlada upošteva. Kot so pojasnili predlagatelji, zakon sledi finskemu modelu.

Zakon vlado zavezuje tudi k transparentnosti do DZ-ja, njegova mnenja glede evropskih zadev so za vlado v glavnem politično, ne pa tudi zakonsko zavezujoča. Poslanci so poudarili, da utegne praksa po 1. maju, ko se bo Slovenija pridružila EU-ju, pokazati potrebo po nekaterih izboljšavah. V SNS-u menijo, da predlog zmanjšuje vlogo DZ-ja in posega v ustavno določbo o delitvi oblasti.

Referendumsko vprašanje na ONP
Poslanci pa kljub napovedim niso razpravljali o referendumskem vprašanju o sistemskem zakonu o izbrisanih. Predsednik DZ-ja Borut Pahor je namreč spremenjeno referendumsko vprašanje sistemskega zakona o izbrisanih pobudnikov Janeza Janše (SDS) in Andreja Bajuka (NSi) in mnenje zakonodajno-pravne službe posredoval v obravnavo Odboru za notranjo politiko DZ-ja. Ob tem je Pahor odbor pozval, naj mnenje zakonodajno-pravne službe, ki ocenjuje, da spremenjeno vprašanje še vedno ni oblikovano dovolj jasno, in spremenjeno vprašanje pobudnikov upošteva pri obravnavi predloženih sklepov.

Le eno dopolnilo k noveli zakona o obrambi
Novela zakona o obrambi verjetno ne bo omogočila predčasne upokojitve osamosvojiteljev, kakor so predlagali poslanci SDS-a. Minister za obrambo Anton Grizold je v predstavitvi zakona dejal, da je sprejemanje novele ena od zadnjih dejavnosti na področju obrambe pred članstvom Slovenije v Evropski uniji in Natu. Njen namen je tudi odpravljanje kadrovskih neskladij v Slovenski vojski (SV). Grizold je dejal, da vlada dopolnila ne podpira, ker v noveli razrešujejo le kadrovska neskladja. Vprašanja, ki jih zastavljajo veterani, pa je po ministrovem mnenju možno razreševati v področnih zakonih. V skladu z dogovorom med predsednikom vlade Antonom Ropom in predstavniki veteranskih organizacij bodo te Ropu posredovale najpomembnejša odprta vprašanja, vlada pa jih bo reševala v skladu s pristojnostmi.

O podjetniškem okolju
DZ se je že opredelil do vloženih dopolnil k zakonu o podpornem okolju za podjetništvo. Ključna novost predlaganega zakona je zlasti opredelitev mikro podjetij, kar izhaja iz priporočila Evropske unije. Vlada tako namerava dati še večjo pozornost manjšim gospodarskim subjektov v prihodnjem obdobju sistema državnih pomoči.

Tudi o prostorskem razvoju Slovenije
DZ je opravil tudi razpravo o predlogu strategije prostorskega razvoja Slovenije. Gre za temeljni državni dokument, s katerim naj bi usmerjali prostorski razvoj Slovenije in bo nadomestil 20 let star prostorski akt.