Pred tremi tedni je organizator in lastnik RCS Sport potrdil in predstavil veliki start naslednje Dirke po Italiji. Grande Partenzo od 6. do 8. maja gosti pokrajina Abruci, dežela ob Jadranskem morju, vzhodno od Rima.
Gorski kronometer iz Trbiža na Višarje
Zdaj je RCS Sport v milanskem gledališču Lirico Giorgio Gaber predstavil celotno traso rožnate dirke, ki bo potekala po Apeninskem polotoku vse do nedelje, 28. maja. Po dveh zaporednih obiskih Dirka po Italiji ne bo zavila v Slovenijo, a vseeno bo na slovenskem etničnem ozemlju predzadnja, 20., etapa, ki bo nekaj posebnega – 18,6-km gorski kronometer z novim peklenskim vzponom.
Start dneva v soboto, 27. maja 2023, bo gostil Trbiž (Tarvisio), ki leži zgolj 12 kilometrov zahodno od slovensko-italijanske meje v Ratečah. Po dobrih 10 kilometrih ravnine se bo za Ovčjo vasjo (Valbruna) začel vzpon na Svete Višarje (Monte Santo di Lussari), ki prinaša klanec, dolg 7,3 kilometra, z 889 metri višinske razlike in povprečnim naklonom 12,1 odstotka, pri čemer je maksimalna strmina na dveh točkah 22-odstotna. Gorski boj z uro, kjer se bo lahko ogromno izgubilo ali pa tudi pridobilo.
Želijo svetovnega prvaka in slovenskega šampiona
Če se uresničijo želje italijanskih prirediteljev, da s tremi posamičnimi kronometri na Dirko po Italiji zvabijo Primoža Rogliča, bi se lahko na klancu na Višarje res lahko zgodilo slovensko kolesarsko romanje, ki bi zasenčilo letošnji Kolovrat in lanska Goriška brda.
Kot rečeno: Giro 2023 ima kar tri vožnje na čas (v 1., 9. in 20. etapi) v skupni dolžini 70,6 kilometra. Mamljiva vaba ne samo za Rogliča, temveč tudi za svetovnega prvaka in zmagovalca zadnje Dirke po Španiji Remca Evenepoela. Veliko kronometra bo tudi voda na mlin Joaa Almeide in drugih kapetanov za tritedenske dirke, ki jim vožnja na čas ni tuja, na Dirki po Franciji pa najbrž ne bi mogli izzvati Jonasa Vingegaarda in Tadeja Pogačarja.
Kar šest ciljnih vzponov v gorah
Na programu, če prištevamo k njim tudi kronometer na Višarje, je skupaj osem gorskih etap. Gorski dnevi so v 3., 7., 13., 15., 16., 18., 19. in že izpostavljeni 20. etapi. Od teh preostalih sedmih etap jih ima kar šest cilj na zadnjem klancu dneva, edina izjema je mini Lombardija v 15. etapi s ciljem v Bergamu.
Vrača se tudi etapa zidov, ki bo tokrat v okviru 8. etape s ciljem v Fossombroneju. Dolgi uvodni teden se bo končal z daljšim 33,6-km kronometrom po popolni ravnini v Ceseni.
Melfi, Gran Sasso, Cran Montana v Švici, Monte Bondone, Zoldo Aldo in Tre Cime di Lavaredo so omenjeni ciljni vzponi. Skok v Švico prinaša tri maratonske klance, tudi z najvišjo točko dirke, tako imenovano Cima Coppi, ki bo na prelazu Grand Saint-Bernard na 2469 m. Čast kraljevske etape vseeno pripada 19. etapi, ko se bo šlo prek petih kategoriziranih vzponov, tudi Passo Giau, po 5400 višinskih metrih pa se konča pod Tremi vrhovi Lavareda, najbolj ikoničnih gora v Dolomitih.
Namesto v Trstu konec v Rimu
Po dnevu na Višarjih, ko bo znan novi končni nosilec rožnate majice za skupno zmago na 106. Dirki po Italiji, pa žal zadnja etapa ne bo potekala po Furlaniji-Julijski Krajini s ciljem v Trstu, kakor je bilo sprva mišljeno. Kolesarsko karavano za konec čaka 700-km transfer v italijansko glavno mesto Rim, ki bo po letu 2011 spet gostil zadnjo, 21., etapo. V večnem mestu bo deset krogov po cesarskem Forumu, kjer bodo sprinterji imeli še zadnjo, predvidoma, osmo priložnost za dokazovanje svoje hitrosti.
Skupaj je 106. Dirka po Italiji dolga 3448,6 km in ima za 51.300 višinskih metrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje