etovnem prvenstvu ter osem zmag za svetovni pokal je Sloveniji prinesel biatlonec Jakov Fak, ki je v deželo pod Alpami prišel iz Hrvaške.
Slovenija je Faku ponudila boljše možnosti treniranja in slovenski potni list."Tudi ko sem prišel v Slovenijo, sem dejal, da nikoli ne bom mogel biti Slovenec kot nekdo, ki je tukaj rojen, ampak da bom poskusil zastopati njihovo državo po svojih najboljših močeh," je Fak dejal v oddaji NaGas!, ki je slovenskega reprezentata po končani zimski sezoni ujel v ljubljanskem Mostecu.

Jakov Fak, biatlonec, ki je osvojil številne medalje za Slovenijo, je v rojstnem Mrkopalju pri Delnicah v Gorskem kotarju kot otrok začel trenirati zimske športe. Čeprav je to pravljičen kraj, ga je hrvaška oblast popolnoma pozabila. Kot sam pravi: "Biatlon je bil nekakšna nadgraditev smučarskega teka, ki ima v naših krajih že več kot stoletno tradicijo, in je žalostno, da na Hrvaškem tega ne vedo. Nekatere stvari se verjetno nikoli ne bodo spremenile. Zato, ker je Gorski kotar majhen del Hrvaške in dejansko nikoli ni bil zadosti izpostavljen, prav tako ne vidim nekega posebnega odnosa v hrvaški državi do Gorskega kotarja."

Biatlon je na Hrvaškem zapostavljen
Biatlon na Hrvaškem ni preveč priljubljen šport, lahko rečemo, da Hrvati v ospredje rajši postavljajo ekipne športe. Zato so se tudi hitro sprijaznili s tem, da bo Jakov Fak šel v Slovenijo in zastopal barve Slovenije. A to je bilo še pred svetovnim prvenstvom leta 2009 in olimpijskimi igrami leta 2010, ko je za širšo javnost popolnoma neznani biatlonec Jakov Fak na obeh tekmovanjih zablestel in osvojil bronasto medaljo. Takrat so nekateri prvič slišali za biatlon na Hrvaškem. A za Hrvate je bilo prepozno.

Prestop v Slovenijo
Na začetku ni bilo lahko, moral se je naučiti jezika. Jakov pravi, da ni nikoli šel na kakšen tečaj ali imel hrvaško-slovenskega slovarja. Kot anekdoto pove: "Ko sem začel trenirati z njimi, sem bil prva dva tedna samo v sobi, šel sem le jest, na trening in nič drugega. Za trening je bilo napisano na papirju, kaj moram narediti. Potem sem se odločil, počakaj malo, niti ne razumem, kaj je točno treba narediti, zato je najboljše, da se čim prej naučim jezika, in tako sem poslušal in se naučil."

Zdravljica ali Lijepa naša?
Fak, ki je star 29 let, je Sloveniji priskrbel štiri kolajne s svetovnih prvenstev, osemkrat pa je bil prvi v svetovnem pokalu. Tako je na zmagovalnih stopničkah pogosto poslušal Zdravljico, čeprav bi, kot sam pravi, raje slišal Lijepo našo. Pravi, da je: "Slovenija lepa, rad jo imam, ljudje so me lepo sprejeli, ampak še vedno ne moreš spremeniti nekaterih stvari, če si rojen tam, to so neka druga čustva. To je nostalgija in jo imam, kamor koli grem, če to ni Hrvaška in moje rodno mesto. Jaz sem precej povezan s svojim mestom, od tam sem začel, in to bo vedno moj dom." Na srečo pa Mrkopalj ni daleč, od Ljubljane je oddaljen približno 120 kilometrov ali pa dve uri vožnje. Zato je Fak pogosto doma: "Večkrat, ko imam kakšne težave in ko mi je težko ter če se moram nekam umakniti, to je tam. Tam najdem svoj mir."

Slovenija vs. Hrvaška
Kot pravi sam, so ga Slovenci odlično sprejeli. S kolegi se odlično razume, v slačilnici pa so hrvaško-slovenski odnosi samo v spodbudo za boljše rezultate: "Občuti se malo rivalstva, ampak je vse na nekakšni športni ravni. Seveda jaz vedno branim interese Hrvaške, ne glede na vse, malo celo kljubovalno, tako da so vedno mala trenja," v šali pove.

Priimek za vrhunsko prepoznavnost
Kljubovalno se ponaša tudi s svojim posebnim priimkom, za katerega meni, da: »Ima mogoče kakšno slabo plat, ampak ima tudi veliko dobrih, zato ker si te vsi takoj zapomnijo in vedo, kdo si, tako da je marketinško odličen!«