Jurij Tepeš je bil nesrečna oseba nedeljske ekipne tekme svetovnega prvenstva v poletih. Oba skoka sta bila slaba in Slovenija je osvojila četrto mesto, čeprav je ob Norveški veljala za favorita za naslov prvaka. Tepeš po tekmi ni dajal izjav ("pobegnil" je iz mešane cone, kjer mora biti vsak tekmovalec na voljo medijem), je pa na svojem profilu na Facebooku objavil daljši zapis, kaj se je dogajalo v njegovih mislih. Zaveda se, da "obnašanje ni bilo na ravni človeka, ki je odrasel in bi moral biti zgled mlajšim". Dodal je še, da ga "prevečkrat preplavijo čustva in nejevolja".

Na ponedeljkovi novinarski konferenci je Tepeš dodatno pojasnil nekatere vidike nedeljskega neuspeha. "Stojim za tistim, kar sem napisal (na Facebooku). In napisal sem iz srca. Vsake toliko časa nehote preberem kakšen komentar in se me dotakne. Ob slabih skokih mi pride do živega. Upam, da bomo to Planico 2015 čim prej zaključili, čeprav se bojim, da je ne bomo še nekaj let."

Kakšen je recept, da bo spet skakal tako, kot zna? "Umiriti se moram. Ne smem skakati na 110 odstotkih, ampak 90. Ko bo forma prava, bom lahko skakal na 100. Če bom na 110, se bo vse podrlo." O svojem vedenju po neuspelem skoku pa: "Čustva pridejo ven. Jaz to pokažem, ne zaprem se vase. Mislim, da moram povedati, kaj si mislim, lahko pa vsi stojimo pred kamerami in se smejimo. Ne bom se pretvarjal, se bom pa trudil, da bom omejil izbruhe jeze."

Nekoliko ga je vznejevoljil tudi oče Miran Tepeš, pomočnik direktorja za skoke pri Mednarodni smučarski zvezi in član vodstva tekmovanja. "Doma je, ko sem pisal zapis za Facebook, prišel do mene in mi rekel, da so me hoteli suspendirati. Ne vem, ali sem bil res do koga tako žaljiv. Če je to kdo vzel osebno, se opravičujem."

Očetova navzočnost na tekmah mu je prej v napoto kot v veselje. "Težko mi je. Ob takšnih trenutkih bi si si želel, da očeta ne bi bilo v športu. Daje mi nasvete, a včasih bi bilo bolje, da bi imel mir, kot pa, da še doma poslušam pridigo, kaj se je zgodilo in zakaj. Mislim, da mi oče hoče zelo pomagati, a ima svoj način. In ta način mi ne ustreza. Kakor koli mu povem, da mi to ne pomaga, vedno mi bo želel pomagati. Saj razumem, je pač oče. Bilo bi mi gotovo lažje, če ga ne bi bilo toliko zraven. Na tekmi me ne moti, ampak potem imam cel kup notranjih informacij, ki mi jih ne bi bilo treba vedeti."