Podrobnosti dogovora, ki sta ga Vatikan in Peking označila za začasnega, javnosti niso znane, ameriški časopis Wall Street Journal pa poroča, da naj bi papežu sporazum dal možnost veta na škofe, ki jih predlaga Peking.

"To ni konec procesa, to je začetek," je v izjavi dejal tiskovni predstavnik Vatikana Greg Burke. "Cilj tega dogovora ni političen, ampak pastoralen. Vernikom naj bi zagotovil škofe, ki so v stiku z Rimom, hkrati pa jih priznavajo kitajske oblasti," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Kitajsko zunanje ministrstvo pa je v kratki izjavi napovedalo nadaljnjo komunikacijo in izboljševanje dvostranskih odnosov.

Iz urada papeža Frančiška pa so sporočili, da je Frančišek potrdil sedem škofov, ki so jih na Kitajskem posvetili brez zelene luči Vatikana.

"Papež upa, da bo ta odločitev pomagala sprožiti nov postopek, ki bo omogočil zacelitev starih ran in vodil k polnemu obhajilu vseh kitajskih katoličanov," so zapisali. Potrditev se posmrtno nanaša tudi na osmega na Kitajskem posvečenega škofa, ki je lani umrl.

Bo žrtev boljših odnosov Tajvan?
Papež Frančišek si vse od posvetitve leta 2013 prizadeva za izboljšanje odnosov s Kitajsko. Pri tem bi lahko kratko potegnil Tajvan, ki ima v Vatikanu enega izmed redkih preostalih zaveznikov.

Zunanje ministrstvo v Tajpeju je sicer sporočilo, da zgodovinski dogovor med Pekingom in Vatikanom ne pomeni, da bo izgubil diplomatskega zaveznika. Izrazilo je upanje, da bo nov dogovor omogočil versko svobodo na Kitajskem, hkrati pa bo Vatikan zagotovil tudi, da bodo katoliški verniki primerno zaščiteni in ne bodo podvrženi represiji.

Na Kitajskem je okoli 12 milijonov katoličanov, ki so razdeljeni med vladno asociacijo, kjer klerike izbira komunistična stranka, in neuradno cerkvijo, ki izraža vdanost Vatikanu.

Vatikan je diplomatske odnose s Pekingom prekinil leta 1951, dve leti po ustanovitvi komunistične ljudske republike.