Marca leta 2011 so v mestu Dara na jugu Sirije izbruhnili prvi prodemokratični protesti, ki jih je spodbudila arabska pomlad v sosednjih državah. Vlada je proti protestnikom posredovala s silo, ti so odgovorili z zahtevo po odstopu predsednika Bašarja Al Asada. Protesti so se okrepili in razširili na vso državo. Zdaj je mesto znova v rokah vladnih sil, ki so dvignile zastavo na trgu v delu mesta, ki je bil v rokah upornikov od začetka vstaje. Vladna vojska je osvojitev označila za "zgodovinski dan" za Sirijo.
Osvojitev mesta pomemben mejnik
Vladne sile so veliko zmago dosegle s podporo ruskih zračnih sil. Zadnje tri tedne so sprožili ofenzivno proti upornikom v tej pokrajini v bližini Izraela in Jordanije. Osvojitev mesta Dara je pomemben mejnik v Asadovih prizadevanjih po vnovični vzpostavitvi oblasti nad Sirijo. S pomočjo Rusije in Irana je sirskemu predsedniku uspelo zavzeti večino države. Uporniki sicer še vedno nadzorujejo del severozahoda, severovzhod in del vzhoda pa sta v rokah kurdskih milic.
Prejšnji teden so sicer poraženi uporniki dosegli dogovor o predaji ozemlja. V mestu Dara se še vedno dogovarjajo z rusko vojsko o zagotovitvi varnega prehoda iz mesta. V četrtek je delegacija ruske vojske vstopila v del mesta, kjer so uporniki, in začela pogajanja o predaji oblasti. Reuters navaja vire, ki pravijo, da so uporniki dejali, da so pogajanja potekala nemoteno, pri čemer so Rusi do zdaj upoštevali vse pogoje dogovora, v skladu s katerim so uporniki predali orožje in bi evakuirali borce, ki ne želijo živeti v mestu pod državno oblastjo.
Medtem je bilo v zračnem napadu na eno zadnjih oporišč t. i. Islamske države v pokrajini Deir Ezor na vzhodu Sirije ubitih 54 ljudi. Za zdaj ni jasno, ali je napad izvedlo iraško letalo ali letalo ene izmed držav v mednarodni koaliciji, ki pod vodstvom ZDA napada IS, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice.
Med ubitimi naj bi bilo 26 pripadnikov IS-ja in 28 civilistov. Kot sporoča observatorij, so med njimi večinoma begunci iz sosednjega Iraka. O napadu je poročala tudi sirska tiskovna agencija Sana, ki je navedla najmanj 30 mrtvih, med katerimi naj bi bili večinoma ženske in otroci, ter krivdo pripisala koalicijskim silam.
Območja na vzhodu Sirije so v zadnjem času napadala tako iraška letala kot tudi letala mednarodne koalicije, ki v boju proti džihadistom podpirajo kurdske borce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sledil naj bi napad na uporniške enklave na jugozahodu države na meji z Golansko planoto, ki jo zaseda Izrael. Izrael ne bo oviral ofenzive, je zatrdil premier Benjamin Netanjahu, ki je na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal, da nikoli niso imeli težav z Asadovim režimom. Izrael pričakuje le zagotovitev, da bodo iranske sile, ki sodelujejo s sirsko vojsko, zapustile Sirijo in se vrnile v domovino.
350.000 žrtev državljanske vojne
Večinoma miroljuben upor proti Asadu pred sedmimi leti se je v Siriji spremenil v državljansko vojno, ki je zahtevala že več kot 350.000 življenj, 11 milijonov ljudi pa je moralo zapustiti domove. Že pred spopadi so se mnogi Sirci pritoževali zaradi visoke stopnje brezposelnosti, korupcije in pomanjkanja politične svobode pod vodstvom Asada, ki je na mestu voditelja države leta 2000 nasledil očeta Hafeza.
Vojna je uničila mnogo mest in vpletla vso mednarodno skupnost. Med žrtvami je po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice skoraj tretjina civilistov. Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) ob tem opozarja, da so otroci v tej državi v večji nevarnosti kot kdaj prej. Po podatkih Združenih narodov bo kar 13,1 milijona Sircev v letu 2018 potrebovalo določeno obliko humanitarne pomoči.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje