Rokovanje predstavnikov obeh delegacij (levo predstavnik vlade Kaled Al Jaman, desno vodja hutijevske delegacije Mohamed Abdul Salam) naj bi bilo pomembno s simboličnega vidika. Foto: Reuters
Rokovanje predstavnikov obeh delegacij (levo predstavnik vlade Kaled Al Jaman, desno vodja hutijevske delegacije Mohamed Abdul Salam) naj bi bilo pomembno s simboličnega vidika. Foto: Reuters
Jemen
V vojni v Jemnu je po nekaterih podatkih umrlo več kot 50.000 ljudi. Foto: Reuters

Dogovor predvideva tudi obojestransko umik enot od mesta, je sporočil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je Guterres še dodal, da so tokratni pogovori izhodišče za mir v Jemnu, v katerem že več let divja vojna, in da sta se obe strani dogovorili, da bosta pogovore nadaljevali konec januarja. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sta strani dosegli tudi "obojestranski dogovor" o Tajzu, tretjem največjem jemenskem mestu, prizorišču enih največjih spopadov doslej.

Jemenski zunanji minister Hišam Šaraf Abdulah in vodja upornikov sta si ob koncu sedemdnevnih pogovorov na Švedskem tudi segla v roko, kar je po poročanju AFP-ja zelo pomembna simbolna gesta.

Zračni napadi, zapora, lakota, bolezni
Pristanišče Hudajda je osrednjega pomena za oskrbo Jemna, ki je v hudi humanitarni krizi. Uporniki se v Jemnu že štiri leta bojujejo proti mednarodno priznani vladi, ki jo z napadi na upornike od marca 2015 podpira mednarodna vojaška koalicija pod vodstvom Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, ki je po podatkih ZN-a odgovorna za večino žrtev med civilisti.

Koalicija ob napadih izvaja tudi zaporo Jemna, zaradi česar je humanitarna kriza toliko večja. Po opozorilih ZN-a v Jemnu lakota grozi 14 milijonom ljudi, kar je skoraj polovica prebivalstva. Zaradi nedohranjenosti so otroci še posebej občutljivi za bolezni, kot je kolera. Od aprila 2017 je v najrevnejši arabski državi število domnevnih okužb doseglo 1,2 milijona.

Uporniki imajo sicer pod nadzorom tako pristanišče Hodajda ob Rdečem morju kot tudi glavno mesto Sana, Jemensko morsko mejo in zračni prostor pa nadzoruje koalicija pod vodstvom Savdske Arabije in ZAE-ja.

Tokratnih pogovorov na Švedskem so se poleg posebnega odposlanca ZN-a za Jemen Martina Griffithsa udeležili še zunanji ministri Velike Britanije, ZAE-ja in Savdske Arabije.

Tokratni pogovori na Švedskem so bili prvo srečanje med hutijevskimi uporniki in jemensko vlado v zadnjih dveh letih. Zadnji krog je bil leta 2016 v Kuvajtu. Takrat so pogovori propadli, ko po več kot treh mesecih niso dosegli nobenega preboja.