Zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju. Visoka predstavnica Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini v pogovoru z belgijskim zunanjim ministrom Didierjem Reyndersom in hrvaško ministrico Marijo Pejčinović Burić. Foto: EPA
Zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju. Visoka predstavnica Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini v pogovoru z belgijskim zunanjim ministrom Didierjem Reyndersom in hrvaško ministrico Marijo Pejčinović Burić. Foto: EPA

Iranski jedrski dogovor iz leta 2015, ki so ga s Teheranom sklenile Francija, Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Rusija in Kitajska, predvideva ustavitev dejavnosti za izdelavo jedrske bombe v zameno za odpravo vrste gospodarskih sankcij proti državi.

A ZDA so ob odstopu od iranskega jedrskega dogovora vnovič uvedle gospodarske sankcije proti Iranu, sekundarne sankcije pa grozijo tudi neameriškim podjetjem, ki bodo poslovala z državo, zato je EU napovedal vrsto protiukrepov, da bi zavaroval dogovor ter svoje politične in gospodarske interese.

Eden od teh je dopolnitev evropske zakonodaje iz leta 1996, ki nevtralizira ekstrateritorialne učinke ameriških sankcij v EU-ju, tako da se bo ta nanašala tudi na nove ameriške sankcije proti Iranu. Ministri so danes soglasno in brez razprave potrdili, da temu ne nasprotujejo.

Evropska komisija je proces za sprožitev te zakonodaje, v angleščini "blocking statute", zagnala 6. junija. Od takrat imajo članice Unije in Evropski parlament v skladu s postopkom pri sprejemanju delegiranega akta, s katerim se ta ukrep uvaja, dva meseca časa, da izrazijo nasprotovanje. Ker mu ne nasprotuje nobena institucija, naj bi začel veljati 6. avgusta.

To je sicer datum, ko začne veljati prvi sveženj ameriških sankcij. Drugi sklop ameriških sankcij začne veljati 4. novembra, prav v času vmesnih volitev v ZDA. Da so sankcije precej usklajene z vmesnimi volitvami, je danes v Bruslju pripomnila tudi Mogherinijeva.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije priznava, da so evropska prizadevanja težavna, saj teža ZDA v svetovnem gospodarstvu ni zanemarljiva, a poudarja, da bodo storili vse za preživetje iranskega jedrskega dogovora, saj bi bile sicer posledice katastrofalne za vse.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je pretekli teden ob robu vrha zveze Nato članice EU-ja pozval, naj podprejo ameriške ukrepe proti Iranu na energetskem področju in za njegovo gospodarsko osamitev.

Primarni interes EU-ja je obdržati Iran znotraj dogovora, je poudaril državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič in potrdil, da Slovenija podpira ukrep za zaščito evropskih podjetij pred ameriškimi sankcijami.

EU ostaja prijateljica ZDA
Že pred začetkom zasedanja je Mogherinijeva sporočila, da EU vztraja pri prijateljstvu z ZDA kljub izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je Unija zaradi trgovinske politike "sovražnica". Sprememba administracije ne spremeni prijateljstev med državami in ljudmi; za nas so ZDA zagotovo prijateljica, poudarja visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Mogherinijeva.

Trumpa bi bilo treba vprašati, koga sploh ima za prijatelja, je še dejala Mogherinijeva ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju. Za EU so ZDA nedvomno prijateljica in partnerica, vedno bodo, je še poudarila in pripomnila, da ima Unija veliko prijateljev. "Zdi se, da je ves svet njegov sovražnik," pa je pripomnil francoski zunanji minister Jean-Yves le Drian. Tudi njegov španski kolega Josep Borrel je menil, da ima Trump očitno slabe odnose z vsemi, in med drugim dejal še, da mu očitno ni kaj dosti mar za mnenje EU-ja.