Med navzočimi svetovnimi politiki, ki so se prišli poslovit od Peresa, ki je v sredo umrl v starosti 93 let, so tudi ameriški predsednik Barack Obama, francoski predsednik François Hollande, visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini, premierji Kanade, Italije in Nizozemske, Justin Trudeau, Matteo Renzi in Mark Rutte ter generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun. V Jeruzalemu sta tudi predsednik Slovenije Borut Pahor in kandidat Slovenije za generalnega sekretarja ZN-a Danilo Türk.

"To, da se je toliko voditeljev z vsega sveta prišlo poslovit od Šimona, je dokaz njegovega optimizma," je v govoru dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu in naštel navzoče voditelje. Palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ki se je tudi udeležil pogreba, je pri tem po poročanju nemške tiskovne agencije DPA izpustil. "Izrael in svet žalujeta za njim, a v njegovi zapuščini tako mi kot svet vidimo upanje," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še poudaril Netanjahu.

Obama je na žalni slovesnosti pozval k nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. "Odgovornost je v rokah naslednje generacije Izraela," je dejal in dodal, da Judje niso določeni za to, da bi nadvladali kakšen drug narod. "Razumel je, da morajo biti Palestinci kot ljudje enakopravni in da imajo pravico do samoodločbe. Mislim, da ni bil naiven. Razumel je, da je varnost Izraela odvisna od mirovne ureditve na območju," je glede Peresa še dejal Obama.

V mestu so poostreni varnostni ukrepi. Na delu je 8.000 policistov. Kot poroča BBC, je policija "preventivno aretirala" več ljudi, tako Palestincev kot Judov, ki bi morda lahko zmotili ceremonijo. Izrael takšnemu dogodku ni bil priča vse od leta 1995, ko so pokopali premierja Jicaka Rabina, nekdanjega Peresovega tekmeca, s katerim sta leta 1994 skupaj prejela Nobelovo nagrado za mir, ki sta si jo delila še s prav tako že pokojnim palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom.

Abas kritiziran zaradi udeležbe pogreba
Med državniki, ki so prišli v Jeruzalem, izstopa Abas, ki je Jeruzalem obiskal prvič po letu 2010. S seboj je pripeljal delegacijo višjih palestinskih predstavnikov. S prihodom na pogreb naj bi Abas želel poslati "močno sporočilo izraelski družbi, da Palestinci podpirajo mir in cenijo prizadevanja miroljubnih ljudi, kot je bil Šimon Peres," je po poročanju BBC-ja dejal eden izmed palestinskih predstavnikov.

Ob prihodu se je Abas rokoval z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Kot poroča Guardian, so na palestinskega predsednika iz palestinske družbe zaradi odločitve, da se bo udeležil pogreba, letele številne kritike. Po družbenih omrežjih se je tako razširila karikatura, ki prikazuje Abasa v izraelski uniformi, ki joče nad Peresovim grobom, pri čemer ima tudi ime spremenjeno tako, da zveni izraelsko.

Medtem je Ajman Odeh, vodja pretežno arabske koalicije strank v izraelskem parlamentu Združena lista, zavrnil udeležbo komemoracije, s čimer si je prislužil kritike Peresove družine. Palestinsko gibanje Hamas pa je za današnji dan napovedalo dan jeze. Tega gibanje sicer ni povezalo neposredno s Peresovim pogrebom, so pa že ob njegovi smrti v Hamasu Nobelovega nagrajenca za mir pa označil za vojnega zločinca. Predstavnik Hamasa Sami Abu Zuhri je za Associated Press ob Peresovi smrti dejal, da je bil Peres "še zadnji izraelski funkcionar, ki je vzpostavil okupacijo, njegova smrt pa je konec nekega obdobja v zgodovini te okupacije in začetek novega obdobja šibkosti," poroča palestinska tiskovna agencija Maan news.

Človek miru ali človek vojne?
Peres je bil na več pomembnih političnih položajih, s čimer je močno zaznamoval dogajanje v državi in regiji. Bil je izraelski predsednik med letoma 2007 in 2014. Predtem je bil dvakrat tudi predsednik izraelske vlade ter dvakrat začasni premier, obrambni minister in član 12 izraelskih vlad. V kneset je bil prvič izvoljen leta 1959, poslanec pa je bil 48 let.

Medtem ko ga številni državniki označujejo za "mirovnika" in "človeka miru", pa njegovi kritiki opozarjajo na povsem nasprotno stran njegovega delovanja. Kot piše Maan news, se bodo Peresa številni spominjali po njegovi vodilni vlogi v zatiranju Palestincev od ustanovitve Izraela naprej.

Peres, rojen kot Šimon Perski, se je po prihodu v Palestino iz današnje Belorusije leta 1934 priključil judovski paravojaški enoti Hagana, eni od ključnih sil med pregonom Palestincev pred ustanovitvijo Izraela leta 1948 in po tem, ko je bilo pregnanih okoli 750.000 Palestincev, uničenih pa okoli 500 palestinskih vasi. Med vojno je bil Peres odgovoren za nabavo orožja za izraelsko vojsko, tudi na nezakonit način, poroča Al Džazira.

Človek nezakonitih naselbin
Peres je imel pomembno vlogo v vzpostavitvi izraelskih nezakonitih naselbin na palestinskem ozemlju. Po vojni leta 1967, ko je Izrael med drugim zasedel tudi palestinske Gazo, Vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg, je v sedemdesetih letih kot obrambni minister vzpostavil prvo naselbino na severu Zahodnega brega. Kot poroča Al Džazira, je bil njegovo takratno geslo "naselbine vsepovsod". Izraelske naselbine na zasedenem palestinskem ozemlju so sicer nezakonite, kršijo Ženevsko konvencijo, po definiciji Mednarodnega kazenskega sodišča pa predstavljajo vojni zločin.

Pokol civilistov v napadu na poslopje ZN-a v Libanonu
Leta 1996 je kot premier ukazal napad na poslopje Združenih narodov v libanonski vasi Kana, kjer je bilo ubitih več kot 100 civilistov in mirovnikov ZN-a. Pozneje je Peres dejal, da bil napad izveden na "odgovoren način" in da je glede tega "pomirjen".

Jedrsko orožje na Bližnji vzhod
Peres je znan tudi kot človek, ki je na Bližnji vzhod prinedel jedrsko orožje. Bil je namreč ključen mož pri razvoju tega orožja za Izrael v petdesetih in šestdesetih letih, pri čemer je pridobil podporo predvsem Francije in Velike Britanije, ki sta Izraelu pomagali vzpostaviti jedrski reaktor v Dimoni in razvoj jedrske bombe, poroča Al Džazira. Peres je verjel, da je jedrska bomba ključna za zagotavljanje izraelskega statusa najmočnejše države na Bližnjem vzhodu.