Donald Trump vztraja pri izpodbijanju izida volitev. Foto: Reuters
Donald Trump vztraja pri izpodbijanju izida volitev. Foto: Reuters

Dan po tem, ko je sodišče v Pensilvaniji zavrnilo zahtevo republikancev, naj se razveljavi izid predsedniških volitev v tej zvezni državi, se je Trump obrnil na vrhovno sodišče, naj ukrepa v povezavi s tožbo, ki jo je vložil teksaški zvezni tožilec Ken Paxton. Ta je zahteval, da več milijonov glasovnic v zveznih državah Georgia, Michigan, Pensilvanija in Wisconsin označijo za neveljavne.

Kot poroča CNN, Trumpa zastopa nov odvetnik, John Eastman, ki je pred kratkim pod vprašaj postavil kandidiranje Kamale Harris za podpredsednico ZDA, ker sta njena starša priseljenca. V peticiji, ki jo je naslovil na vrhovno sodišče, je Trump med drugim zapisal, da so ZDA globoko razdeljene, najbolj po volitvah leta 1860. Po njegovih besedah so t. i. odločilne države pandemijo izkoristile kot izgovor, da so ignorirale ali prekinile izvajanje številnih zakonov, ki so bili oblikovani za zaščito integritete volitev. Sodišče poziva, naj prepreči uporabo "ustavno nepotrjenih izidov volitev 2020", razen če v omenjenih državah ne pride do zakonodajne spremembe izida. Kot poudarja, imajo zakonodajna telesa v omenjenih zveznih državah pooblastila, da imenujejo nove elektorje.

V republikanskih vrstah so odzivi na najnovejšo Trumpovo potezo različni, nekateri tožbo v Teksasu podpirajo, drugi ocenjujejo, da je sramotna. Senator John Cornyn je za CNN dejal, da "težko razume pravno teorije tožbe. Zakaj bi se Teksas imel pravico vmešavati, kako druge zvezne države izvajajo volitve?" Mitt Romney, senator iz Utaha, je tožbo v Teksasu označil "za popolno norost" in dodal, da gre za nevarnost in destruktivno spodkopavanje demokracije.

Volitve so potekale 3. novembra. Za zmago je bilo treba po posameznih državah zbrati skupaj 270 elektorskih glasov, Biden jih je osvojil 306, vse ključne zvezne države pa so doslej potrdile volilne izide. Elektorji se bodo sešli in svoje glasove oddali 14. decembra. Oba doma kongresa se bosta sešla 6. januarja, ko bodo prešteli glasove elektorjev in razglasili zmagovalca volitev. Biden bo mesto predsednika prevzel 20. januarja 2021. Foto: Reuters
Volitve so potekale 3. novembra. Za zmago je bilo treba po posameznih državah zbrati skupaj 270 elektorskih glasov, Biden jih je osvojil 306, vse ključne zvezne države pa so doslej potrdile volilne izide. Elektorji se bodo sešli in svoje glasove oddali 14. decembra. Oba doma kongresa se bosta sešla 6. januarja, ko bodo prešteli glasove elektorjev in razglasili zmagovalca volitev. Biden bo mesto predsednika prevzel 20. januarja 2021. Foto: Reuters

Dinamični zadnji tedni v Beli hiši

Do 20. januarja, ko se bo Trump poslovil iz Bele hiše, je predvidenih pet usmrtitev na zvezni ravni. Kot poroča BBC, bo, če bodo izvedene, prekinjena 130-letna tradicija, da v prehodnem času ne izvajajo usmrtitev. Če jih bodo izvedli, bo to pomenilo, da bo od julija do konca mandata izvršenih 13 zveznih usmrtitev, kar je največ v več kot 100 letih. Prvi dve usmrtitvi naj bi izvedli še ta teden. Pravosodni minister William Barr je dejal, da gre za izvajanje obstoječega zakona.

Poteza je naletela na kritike Trumpovih nasprotnikov oz. Bidnovih podpornikov. Biden je napovedal, da si bo prizadeval za ukinitev smrtne kazni.

Izvrševanje smrtnih kazni na zvezni ravni je bilo v ZDA redko

Vrhovno sodišče ZDA je leta 1972 prepovedalo usmrtitve na državni in zvezni ravni, štiri leta pozneje jo je spet uvedlo v več zveznih državah, leta 1988 pa je republikanska vlada sprejela zakonodajo, ki spet omogoča usmrtitve na zvezni ravni, a so pozneje sprejeli moratorij na njihovo izvajanje. Od leta 1988 pa do Trumpovega prihoda v Belo hišo so izvedli tri, nazadnje leta 2003, vse v času Georgea Busha starejšega. Trumpov predhodnik Barack Obama je izvrševanje z ukazom o reviziji leta 2014 praktično zamrznil, Barr pa je lani julija napovedal ponovno izvrševanje smrtne kazni na zvezni ravni.

Izvrševanje smrtnih kazni na državni ravni pa poteka redno, lani jih je bilo 22, se pa število iz leta v leto zmanjšuje, številne zvezne države se nagibajo k ukinitvi smrtni kazni, nekatere so to že storile formalno, v drugih smrtne kazni niso izvršili že več kot 10 let, še poroča BBC. Tudi javnomnenjske raziskave kažejo, da so Američani proti smrtni kazni. Novembra 2019 je Gallupova raziskava, ki jo izvajajo že več kot 30 let, prvič razkrila, da več Američanov podpira dosmrtni zapor. "Javna podpora smrtni kazni je na najnižji ravni v zadnjih desetletjih," je dejala Ngozi Ndulue, direktorica raziskovanja v centru za informacije o smrtni kazni (Death Penalty Information Center).

Hunter Biden. Foto: Reuters
Hunter Biden. Foto: Reuters

Davčno stanje Hunterja Bidna predmet preiskave

Zvezno tožilstvo v Delawarju medtem preiskuje davčne posle Hunterja Bidna, sina novoizvoljenega predsednika Joeja Bidna. Hunter Biden je dejal, da primer jemlje "zelo resno", a da je prepričan o "objektivnem pregledu", ki bo pokazal, da je posle izvajal "zakonito in primerno". Iz prehodne ekipe dvojca Biden-Harris so sporočili, da je Biden zelo ponosen na svojega sina, poroča BBC.

Kot so zapisali, se je Hunter v preteklih mesecih spopadal z zahtevnimi izzivi, tudi zlobnimi osebnimi napadi, a da je zaradi njih le močnejši. 50-letnik je bil med volilno kampanjo tarča ostrih napadov republikancev, ki so mu očitali nečedne posle v Ukrajini in na Kitajskem v času, ko je bil njegov oče podpredsednik ZDA.

Biden še naprej izbira sodelavce

Medtem novoizvoljeni predsednik Joe Biden še naprej oblikuje svojo ekipo. Potem ko je za novega obrambnega ministra izbral upokojenega generala Lloyda Austina, naj bi po navedbah Guardiana za trgovinsko predstavnico imenoval Katherine Tai.