Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropski uniji se povečujejo tehnološke razlike med jeziki, ne glede na to, ali so uradni ali neuradni. Nekoliko bolje gre sicer 24-im delovnim jezikom, vendar so razlike v digitalni podprtosti v primerjavi z angleščino velike. 20-im od skupno 90-ih jezikov Evropske unije pa naj bi celo grozilo digitalno izumrtje. Kaj lahko Evropska unija in njene države storijo za ohranitev večjezičnosti na digitalnem področju, o tem v pogovoru z dr. Simonom Krekom, koordinatorjem različnih nacionalnih projektov na področju jezikovnih tehnologij (Gerd Altmann / Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. V drugem delu pogovora z Bojanom Brezigarjem, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij, bomo predstavili status in položaj furlanščine, ladinščine, frizijščine in samijskega jezika (foto: Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v 20. stoletju govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost je Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij (foto: Pixabay). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.
Neveljaven email naslov