Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O blagodejnem vplivu, ki ga imajo zelišča na nas, nam lahko največ povedo zeliščarji, ki zdravilne rastline poznajo, jih nabirajo, gojijo in pripravljajo za uporabo. Ena izmed njih je tudi Terezija Nikolčič, ki se z zeliščarstvom ukvarja že več kot 40 let, večina se nas je spomni z ljubljanske tržnice, kjer je 30 let prodajala zelišča. Svoje znanje popisuje v knjigah, ga prenaša na slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje, danes pa ga bo delila tudi z nami. V oddaji bomo predstavili tudi zeliščni vrt Danice Kolarič in njenega moža na Sveti Ani, ki premore več kot 250 zdravilnih rastlin. Danica, ki iz zelišč pripravlja številne zdravilne čajne mešanice, tinkture in izvlečke, nam bo pokazala, kako se lahko iz različnih zelišč pripravi popoln in okusen obrok, s katerim zaradi številnih zdravilnih učinkovin, ki so v izbranih zeliščih, svoje telo krepimo in se izogibamo boleznim. Ker tudi v kozmetiki s pridom uporabljajo številna zelišča, vam bomo pokazali še, kako vonj najbolj dišečih damaščanskih vrtnic ujeti v mazilo. O harmoničnem odnosu, ki naj bi vladal med človekom in naravo, pa bo v rubriki Še pika na i razmišljala novinarka in publicistka Manca Košir.
Hoja je za človeka najpreprostejša, najnaravnejša in najdostopnejša oblika rekreacije, a se zdi, da je vse manj del vsakdanjega življenja. Kaj hoja ali njeno pomanjkanje pomeni za naše telo in zdravje, bomo v oddaji vprašali dr. Vedrana Hadžića, zdravnika in profesorja na Fakulteti za šport. Vsak narejen korak pomeni korak k telesnemu in duševnemu zdravju. Hoja namreč prinaša vrsto pozitivnih zdravstvenih učinkov – koristna je pri preprečevanju bolezni žil in osteoporoze, pomaga uravnavati krvni sladkor, izboljšuje prebavo in spanec ter zmanjšuje bolečine v spodnjem delu hrbta. Z redno hojo imamo več energije, zaradi sproščanja endorfinov pa z njo skrbimo tudi za boljše razpoloženje in zmanjšujemo tesnobo. Kako je prehoditi več 100 kilometrov dolgo pot, nam bosta zaupali Andreja Zupančič Razpet in Eva Remškar, ki sta se že večkrat odpravili v Jakobovo pot, katere cilj je špansko mesto Santiago de Compostela. Fizioterapevtka Sandra Nemec pa nam bo pojasnila, kako lahko usposobljeni strokovnjaki pomagajo posameznikom po bolezni ali poškodbi od negibnosti do vnovične hoje. Za konec pa bo svoje razmišljanje o hoji dodal še novinar, radijski voditelj, komik in naš kolega Sašo Hribar, in sicer v novi rubriki – Še pika na i!
Ob koncu sezone se v oddaji Ah, ta leta! obračamo nazaj, k zgodbam, ki so se nas v preteklem letu dotaknile. Bilo jih je res veliko, preveč za eno oddajo. Zbrali smo osem zgodb posameznikov in skupin, ob katerih smo se smejali, jokali, vzdihovali in se jim čudili. Od premagovanja depresije do ustvarjanja umetnin, od rolanja ob obali do ustvarjanja toplih sosedskih odnosov – od vseh smo se česa naučili.
Veliko Slovencev si deli strast do vrtnarjenja. Okoli hiš nastajajo prave zelene oaze, skrbno urejene travnate površine, ki jih bogatijo prelepe cvetlične gredice prelivajočih se barv, okrasno grmovje, ribniki in številna drevesa. Okrasnim vrtovom pa se seveda pridružujejo tudi zelenjavni vrtovi, saj se ljudje vse bolj zavedamo pomena domače, ekološko pridelane zelenjave. O tem, zakaj je vrtnarjenje tako priljubljeno, koliko truda, znanja in dela je potrebnega za negovanje vrta, katere rastline so v slovenskih vrtovih najbolj priljubljene ter kako slovenski vrtovi postajajo vse bolj urejeni, domiselno oblikovani in rastlinsko pestri se bomo v studiu pogovarjali z Matjažem Mastnakom iz Arboretuma Volčji potok. Lidija in Peter Knavs sta oazo miru, barv in vonjev, kot rada poimenujeta svoj okrasni vrt, začela oblikovati pred dobrimi 15 leti kot popolna vrtnarska začetnika. Danes ima njun vrt vse, kar vrt z veliko začetnico mora imeti: vodni motiv, zanimivo drevnino in grmovnice, smaragdno zeleno trato, ki se v širokih pasovih vije med barvitimi gredami, zanimivo vrtno okrasje, kamne iz bližnje okolice … Vrtiček pa si lahko privošči vsak, tudi ljudje, ki živijo v blokih – kako ga na svojem balkonu ali terasi načrtovati, katere rastline izbrati in kako jih pravilno negovati, bo z nami delila Jerneja Jošar, zagovornica ekološkega vrtnarjenja.
Nekateri so rojeni popotniki, druge potovanja v daljne dežele vabijo, a ne vedo, kje začeti, tretje pa prav nič ne mika iti v svet. Verjetno pa nas vse zanimajo popotne zgodbe. Da starost ni nobena ovira za potovanje, v oddaji Ah, ta leta! dokazujeta upokojena zakonca Marjan in Stanka Poljanec, ki zadnjih 15 let navdušeno raziskujeta svet in odkrivata nove kraje. #ahtaleta #potovanja
Stoletniki so najhitreje rastoča demografska skupina. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji v začetku leta živelo 363 ljudi, starih sto ali več let. In marsikdo med njimi dokazuje, da je življenje lahko lepo in pestro tudi v visoki starosti. Recepta za to, kako dočakati 100 let, vam v oddaji Ah, ta leta! sicer ne bomo dali, ker ga nimamo. Morda pa vam bodo nasveti in napotki, ki jih boste slišali, pomagali do polnejšega in kakovostnejšega življenja tudi v pozni starosti. Naša sogovornica je Ajda Svetelšek, dolgoletna sodelavka Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, danes pa psihologinja v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar.
Naša koža skupaj z nami nabira izkušnje in skoraj ničesar ne pozabi. Koža ni zgolj naš največji, ampak tudi izredno pomemben organ. Toda da lahko opravlja vse svoje naloge, je treba zanjo skrbeti; če ne bomo, nam bo to tudi hitro pokazala. Zakaj je koža pomembna in kako poskrbeti za njeno zdravje, bomo danes govorili z zdravnikom, dermatovenerologom Borutom Žgavcem. Kaj se dogaja s kožo, ko se staramo? Na katere kožne spremembe naj bodo starejši pozorni, kdaj se odpraviti k zdravniku? Zakaj se staramo tako različno? Katere sestavine naj vsebujejo izdelki za nego zrele kože, čemu pa naj se raje izogibamo? Kako lahko zmanjšamo vpliv škodljivih zunanjih dejavnikov na kožo? Tako kot velja za večino stvari v življenju, je tudi sončna svetloba po eni strani dobra in jo nujno potrebujemo, po drugi strani pa je nevarna in škodljiva, čeprav škodljivih učinkov morda ne vidimo takoj. Pretirana izpostavljenost UV-žarkom je tudi eden izmed pomembnejših dejavnikov za razvoj kožnega raka. Z najnevarnejšo obliko se je spopadla tudi Anja Matušin.
Tokrat se zapeljite z nami v svet motorjev. Strast, avanturizem, adrenalin, prijateljstvo, raziskovanje; vse to povezuje motoriste in motoristke različnih starosti. Zelo verjetno niste nekdo, ki že 45 let svet odkriva na dveh kolesih, tako kot gostja v studiu– psihologinja in psihoterapevtka Irma Žaman, zaprisežena motoristka. Z njo se bomo pogovarjali o predsodkih in stereotipih o motoristih, kaj pravzaprav definira motorista - je to motor, ki ga vozi, količina kilometrov, ki jih naredi, opozorili pa bomo tudi na to, da vožnja z motorjem ne sme biti sredstvo za sprostitev po stresnem tednu in kaj lahko naredi vsak posameznik, da bo njegova vožnja prijetno, a tudi varno doživetje. Na kratki vožnji smo se pridružili tudi skupini motoristov, ki vozijo najbolj legendarno znamko motornih koles na svetu – Harley Davidson. Z njimi je bil tudi 92-letni Simon Hribar, ki kljub visoki starosti še vedno rad sede na svojega Harleyja s prikolico. Vožnja z motorjem je veščina, ki se je nikoli do konca ne naučimo in jo je treba ves čas obnavljati. Sploh na začetku sezone, ko motoristom manjka fizične pripravljenosti, gibčnosti in spretnosti. Zato smo obiskali tudi trening varne vožnje na Vranskem.
Čebelarjenje je tradicionalna slovenska dejavnost, ki sega daleč v zgodovino. Naši predniki so namreč dobro vedeli, kako so ta majhna, a mogočna bitja pomembna za naše preživetje. Od leta 2017 20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel. Pobuda, da si ta mala in pomembna bitja zaslužijo svoj dan, je prišla iz Slovenije. Slovenci smo res tesno povezani s čebelami, kar dokazuje tudi nedaven vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. O pomenu čebel za človeštvo in pomenu čebelarstva za Slovence se bomo pogovarjali s prvo slovensko čebelarsko mojstrico in podpredsednico Čebelarske zveze Slovenije, Marijo Sivec. Poleg pomena medonosnih čebel bomo predstavili tudi pomembno vlogo divjih opraševalcev. Čebelarstvo pa ni le dejavnost, vezana na podeželje, kar dokazujejo čebelarji v mestih. V Ljubljani smo obiskali tri urbane čebelarje. Ljubo Struna se s čebelarstvom ukvarja že več kot 80 let. Francu Petrovčiču se lahko zahvalimo za prvi mestni med v Ljubljani, Gorazd Trušnovec pa vodi društvo Urbani čebelar.
Slovenci imamo radi naravo, najsi bo to sprehod po gozdu, igra z otroki na travniku ali urejanje domačega vrta. Toda veliko travnatih in gozdnatih površin pomeni tudi veliko prostora, na katerem se zadržujejo klopi. Ti mali zajedavci lahko, ker prenašajo resne bolezni, postanejo velik problem. Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Lymsko boreliozo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki, za klopni meningoencefalitis pa ni zdravila, lajšamo lahko le simptome te hude bolezni, pred katero se lahko zaščitimo le s cepljenjem. Kakšni so simptomi pri obeh boleznih, kako ju zdravimo, s kakšnimi dolgotrajnimi posledicami se spoprijemajo preboleli in zakaj je pomembno, da klopa čim prej odstranimo, je le nekaj vprašanj, na katera bo v studiu odgovorila infektologinja dr. Petra Bogovič. O svoji izkušnji boja z lymsko borelizo in o njenih posledicah pa bo pripovedoval gozdar Jože Prah.
Kaj pripelje človeka do tega, da se znajde na cesti? Preprostega odgovora ni. O brezdomcih na cesti in o tistih nevidnih, ki imajo streho nad glavo, a kljub temu nimajo tistega, čemur rečemo dom, se bomo pogovarjali z dr. Špelo Razpotnik, socialno pedagoginjo, ki se med drugim ukvarja s področjem socialne izključenosti, neenakosti, vključevanjem manjšin in brezdomstvom. Brezdomci so vedno odsev družbe, v kateri živimo. Kako se kot družba do njih obnašamo, kaj si o njih mislimo, kako jim prihajamo naproti in kako naše vedenje občutijo oni? Svojo zgodbo o tem, kako je postal brezdomec in kako je preživljal leta na cesti, bo z nami delil tudi 70-letni Janez Kompare, ki si je kot mlad fant, tako kot mnogi med nami, želel dobiti službo, si ustvariti družino in z njo živeti v miru in slogi. In vse to mu je uspelo. Dokler se mu ni zalomilo: izgubil je službo, nato tudi družino, nazadnje – po kratkih obdobjih bivanja pri sorodnikih in prijateljih – še streho nad glavo. V svojih srednjih letih je pristal na cesti. Toda s podporo Društva Kralji ulice – vse podporne programe društva bomo v oddaji tudi predstavili – mu je po letih spanja pod mostovi in zavetiščih uspelo prek Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana priti do neprofitne bivalne enote, kjer se končno počuti varnega in mirnega.
Ne glede na to, ali živimo v mestu ali na vasi, nas večina živi v neki skupnosti. Skupnost pa pomeni sobivanje z drugimi ljudmi, npr. s sosedi, kar je lahko ali dobro ali slabo. Kako bi dopolnili stavek v naslovu današnje oddaje: Sosed sosedu volk ali sosed sosedu brat? Se s sosedi prepirate zaradi nenehnega hrupa ali raje prijetno klepetate ob kavici? Kakšni sosedje smo Slovenci? V kakšnih sosedskih skupnostih živimo in kakšne odnose imamo s tistimi, s katerimi si delimo življenjski prostor, ki mu pravimo soseska? To so vprašanja, ki jih bomo v današnji oddaji Ah, ta leta! zastavili sociologinji doktorici Srni Mandič. Človek je družbeno bitje in potrebuje povezovanje v skupnosti. Koliko v resnici potrebuje sosedsko skupnost, smo preverili med stanovalci mestne skupnosti Fondovi bloki v Ljubljani. Kako pa se ljudje povezujejo v vaški skupnosti? Na Bregu pri Ribnici smo ugotovili, da vsi radi zavihajo rokave in poprimejo za delo, za druženje in zabavo v prostem času pa pogosto tudi na vasi zmanjka časa.
Neveljaven email naslov
